Italijanska prošnja za finančno pomoč utegne pokopati evropski projekt

Zakon, ki vsebuje protikrizne ukrepe, bi lahko do petka potrdili v zgornjem domu parlamenta, senatu, do ponedeljka pa še v poslanski zbornici, sta danes dejala predsednika obeh domov Renato Schifani in Gianfranco Fini.

Napolitano: Ali nova vlada ali volitve v najkrajšem času

Oglasil se je tudi italijanski predsednik Giorgio Napolitano. Pravi, da ni nobenih dvomov, da bo Berlusconi dejansko odstopil, ko bo italijanski parlament ''že v nekaj dneh'' potrdil novi zakon o finančni stabilnosti. Na ugibanja o vladi narodne enotnosti ali o predčasnih volitvah Napolitano ni želel dokončno odgovoriti, dejal je le, da sta mogoči obe opciji.

Poudaril je, da so brez osnove strahovi, da se bo Italija soočila z dolgim obdobjem brezvladja. ''V najkrajšem času bo ali oblikovana nova vlada, ki bo s podporo parlamenta lahko sprejemala vse potrebne odločitve, ali pa bo parlament razpuščen in se bo v najkrajšem možnem času začela predvolilna kampanja,'' je dejal Napolitano.

Italijanski predsednik Giorgio Napolitano je sicer danes ekonomista in nekdanjega evropskega komisarja Maria Montija  nepričakovano imenoval za dosmrtnega senatorja. Politični opazovalci to ocenjujejo kot znamenje, da namerava predsednik Montija imenovati za premierja prehodne vlade, ki bi po odstopu premierja Silvia Berlusconija vodila državo.

Analitiki: Berlusconijev odstop sam po sebi ni rešitev

Analitiki medtem opozarjajo, da sam Berlusconijev odhod še ni neko zagotovilo, da bodo reforme, ki jih Italija nujno potrebuje, sprejeli in začeli izvajati na hiter način. Hkrati Berluconijev odhod ni neposredna rešitev težav.

Skupina strokovnjakov Evropske komisije in Evropske centralne banke je začela s pregledom javnih financ Italije. Medtem so zahtevani donosi desetletnih italijanskih državnih obveznic dosegli že 7,35 odstotka in tako močno presegli psihološko mejo sedmih odstotkov, ki je "pokopala" Irsko, Grčijo in Portugalsko.

Medtem ko ima grška nesolventnost kljub nezadovoljstvu evropskih davkoplačevalcev posledice predvsem za grške državljane, pa bi italijanski bankrot ogrozil celotni projekt evra, če ne celo političnega in kulturnega projekta Evrope.

Direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle je ob tem komentiral, da so se razmere v Italiji močno zaostrile. Meja je sicer odvisna od države do države, večina evropskih držav pa je za pomoč prosila, ko so presegle vrednost 7 odstotkov obresti na zadolževanje, je pojasnil Vasle.

Glavni italijanski finančni časnik Il Sole 24 Ore kot še posebej zaskrbljujoče izpostavlja dejstvo, da so začeli močno naraščati zahtevani donosi kratkoročnega dolga. Donosi na dveletne državne obveznice po poročanju časnika presegajo tiste na desetletne, kar nakazuje, da so vlagatelji nezaupljivi že do kratkoročne sposobnosti Italije refinancirati dolg.

Kako naprej?

Pier Luigi Bersani, vodja italijanske opozicijske Demokratske stranke, je pozval k začetku novega obdobja v Italiji. Vnovič je predlagal oblikovanje prehodne vlade, ki bi vključevala politično raznolike predstavnike ljudstva.

A člani Berlusconijeve stranke Ljudstvo svobode, ki bi podporo potrebovali za oblikovanje vlade narodne enotnosti, pravijo, da bi bil proces ustvarjanja take vlade težaven. Težko si namreč predstavljajo, da bi Italija lahko imela vlado narodne enotnosti, če je med političnimi strankami toliko nestrinjanja. 75-letni premier in njegova stranka tako menijo, da so volitve edini možni naslednji korak.

Berlusconi je sicer za italijanske medije dejal, da na naslednjih volitvah ne bo kandidiral. Meni pa, da bi šli Italijani na predčasne volitve lahko že februarja.