VIDEO: Islandski premier, ki skriva podjetje v davčni oazi, je odstopil

Potem ko so panamski dokumenti razkrili, da sta imela islandski premier Sigmundur Gunnlaugsson in njegova žena na skrivaj podjetje s sedežem v tujini, ki je med finančno krizo v državi hranilo na milijone dolarjev v islandskih bančnih obveznicah, se je premier soočal z vse večjimi pritiski.

Pred parlamentom v Reykjaviku so izbruhnili množični protesti, največji v zgodovini te države doslej. Protestniki so zahtevali premierjev odstop. Opozicijske stranke so zahtevale glasovanje o zaupnici premierju, Islandci pa so po izbruhu afere podpisovali tudi peticijo za njegov odstop. Od 320.000 državljanov jo je doslej podpisalo skoraj 28.000. Gunnlaugssona so k odstopu prvič pozvali tudi v njegovi Stranki napredka. Na družbenem omrežju Facebook so mu svetovali, naj se odpove vsem funkcijam, ker je izgubil zaupanje ljudi.

Islandski premier, ki je v televizijskem intervjuju najprej zatrdil, da zaradi tega razkritja ne namerava odstopiti, in zanikal, da bi storil karkoli nezakonitega, je predsednika Olafurja Ragnarja Grimssona, ki je zaradi afere predčasno končal obisk v ZDA in se vrnil v domovino, danes najprej pozval, naj razpusti parlament, a Grimsson te odločitve ni želel sprejeti, dokler se ne sestane s predstavniki islandskih parlamentarnih strank. Nato je Gunnlaugsson vendarle podal svoj odstop.

Po poročanju BBC naj bi premierski položaj prevzel dosedanji minister za kmetijstvo Sigurdur Ingi Johannsson.

'Izgubil je vso kredibilnost'

"Izgubil je vso kredibilnost," je pred premierjevim odstopom dejal Arntho Haldersson, finančni svetovalec. "Naš predsednik vlade skriva premoženje v davčnih oazah ... Po vsem, kar smo prestali v tej državi, kako se lahko pretvarja, da bo Islandijo popeljal iz finančne krize? Mora oditi," je še dodal.

Lagal je, pravi tudi Anna Mjoll Gudhmundsdottir, raziskovalka turizma. "Ti ljudje pravijo, da so se naučili iz krize, ki se je zgodila leta 2008, toda še vedno skrivajo naš denar," pravi. Mnogi so ogorčeni in opozarjajo, da takšne laži niso dopustne. Sprašujejo se, ali bi vseeno bil izvoljen, če bi volivci prej vedeli za njegove posle v davčnih oazah.

Kaj kažejo dokumenti?

Panamski dokumenti kažejo, da sta zakonca od podjetja Mossack Fonseca offshore podjetje Wintris na otoku Tortola na Britanskih Deviških otokih kupila leta 2007. O tem premier ni poročal, ko je bil izvoljen v parlament leta 2009. Osem mesecev kasneje je svojo polovico v podjetju za en dolar (0,78 evra) prodal svoji soprogi.

Podatki kažejo, da je imelo podjetje Wintris v lasti za skoraj štiri milijone dolarjev obveznic treh največjih islandskih bank, ki so propadle v finančni krizi. Podjetje je tako postalo upnik. Ko je Gunnlaugsson leta 2013 postal premier, je bil vpleten v pogajanja med bankami, kar bi lahko vplivalo na vrednost obveznic, ki jih je imel v lasti Wintris.

A omenjeni premier ni edini islandski politik, ki se je ujel v mrežo zaradi panamskih dokumentov. Ob njem sta se v spornih dokumentih znašla še finančni minister Bjarni Benediktsson in notranji minister Olöf Nordal.

So med posamezniki tudi Američani?

V panamskih dokumentih je tudi okoli 3500 posameznikov, ki imajo deleže v offshore podjetjih in ki so podali naslov v ZDA. To sicer še ne pomeni, da gre dejansko za ameriške državljane. Je pa med dokumenti tudi okoli 200 skeniranih kopij ameriških potnih listov, piše The New York Times. Okoli 3100 podjetij pa naj bi bilo povezanih s t.i. "offshore profesionalci" v ZDA.

In zakaj do zdaj dokumenti še niso povezali ameriških politikov ali drugih vplivnih ljudi z odvetniško družbo Mossack Fonseca? Eden od razlogov bi lahko bil ta, da je v ZDA precej enostavno ustanoviti slamnato družbo, ocenjujejo strokovnjaki. Američanom ni treba odpirati podjetij v Panami, pravi ekonomist James Henry. "Imamo praktično davčne oaze znotraj ZDA, ki so tako skrivnostne, kot druge davčne oaze," je dejal.

Tudi sodelavci Le Penove skrivali denar preko davčnih oaz

Sodelavci voditeljice francoske desničarske voditeljice Marine Le Pen so vzpostavili "sofisticiran sistem v davčnih oazah" za skrivanje denarja, razkrivajo panamski dokumenti.

Cilj sistema, v katerem je denar krožil preko Hongkonga, Singapurja, Britanskih Deviških otokov in Paname, je bil, "kako denar preko slamnatih podjetij in lažnih računov spraviti iz Francije in se izogniti francoskim organom za pregon pranja denarja," navaja Le Monde.

Ena ključnih oseb v tem sistemu Nacionalne fronte (FN) je Frederic Chatillon, vodja podjetja Riwal, ki je izvajalo komunikacijske storitve za več kandidatov stranke. "Leta 2012, neposredno po predsedniških volitvah, je Chatillon (...) uredil dvig 316.000 evrov iz Riwala in denar prenesel iz Francije," navaja Le Monde.

Ta denar je nato zaokrožil po precej kompleksni poti. Med drugim so z njim v Hongkongu kupili slamnato podjetje z imenom Time Dragon, katerega matično podjetje je imelo sedež na Britanskih Deviških otokih, upravljala pa ga je Mossack Fonseca, panamska odvetniška družba, ki je v središču afere razkritij s panamskimi dokumenti.

Chatillon se je že odzval na razkritje Le Monda in dejal, da je sistem "popolnoma zakonit". V FN pa so v ponedeljek zatrdili, da "niso vpleteni" v afero z razkritimi panamskimi dokumenti. Marine Le Pen sicer napoveduje, da bi prihodnje leto kandidirala na volitvah za predsednika Francije.

Mossack Fonseca sodeloval tudi s podjetji pod mednarodnimi sankcijami

Panamski dokumenti razkrivajo, da je panamska družba za registracijo podjetij v davčnih oazah Mossack Fonseca sodelovala tudi s 33 posamezniki in podjetji, proti katerim je mednarodna skupnost uvedla sankcije. Med njimi so tudi družbe s sedežem v Iranu, Siriji in Severni Koreji.

Med podjetji, s katerimi je sodelovala družba Mossack Fonseca, so tudi podjetja povezana z režimom sirskega predsednika Bašarja al Asada.

Eno od podjetij je bilo Pangates International Corporation Limited s sedežem v Združenih arabskih emiratih, specializirano za proizvode iz nafte, kot so maziva in aditivi. Podjetje je bilo stranka Mossack Fonsece več kot deset let. Urad ameriškega finančnega ministrstva za nadzor nad premoženjem v tujini (OFAC) je podjetje na svoj črni seznam dodal julija 2014 in ga obtožil, da je sirski vladi dostavil tisoč ton letalskega goriva za vojaška letala.

Devet mesecev po uvedbi sankcij je družba Mossack Fonseca še vedno urejala dokumente podjetja in trdila, da ima podjetje sedež na Sejšelih in da dobro posluje.

Dokumenti razkrivajo, da je Mossack Fonseca sodelovala tudi z Asadovim bratrancem Ramijem Mahlufom. Predstavniki ameriškega finančnega ministrstva so Mahlufa že leta 2008 označili za sodelavca režima, ki z javno korupcijo pridobiva neprimerne koristi in podpira korupcijo sirskih režimskih uradnikov. Finančno ministrstvo je zamrznilo Mahlufovo premoženje v ZDA, ameriškim podjetjem in posameznikom pa je prepovedalo sodelovanje z njim.

Od leta 1998 pa je družba sodelovala tudi z iranskim podjetjem Petropars Limited, ki ga je nadzirala iranska vlada in proti kateremu je ameriško finančno ministrstvo sankcije uvedlo leta 2010. Petropars je bil opazovalcem iranske politike znan kot posrednik med tujimi podjetji in iranskim ministrstvom za nafto. Sodelovalo je tudi pri razvoju več milijard dolarjev vrednega iranskega nahajališča zemeljskega plina Južni Pars.

Ob odpravi sankcij proti Iranu v začetku leta so ZDA Petropars in druga iranska naftna podjetja umaknile s črnega seznama urada OFAC, poroča Delo.

Družba Mossack Fonseca pa je med drugim sodelovala tudi s podjetjem DCB Finance, katerega lastniki in direktorji prihajajo iz Severne Koreje. Kot razkrivajo dokumenti, sta bila lastnika podjetja severnokorejski uradnik Kim Chol Sam in britanski bankir Nigel Cowie, ki je bil tudi generalni direktor sankcionirane banke Daedong Credit Bank, poroča britanski BBC.

Tega v Mossack Fonseci niso opazili, dokler oblasti Britanskih Deviških otokov leta 2010 niso začele preiskovati drugega podjetja, ki ga je družba ustanovila s severnokorejskimi lastniki. Sodelovanje so prekinili septembra 2010.

Ameriško ministrstvo za finance je sankcije zoper DCB Finance, ki je bilo ustanovljeno leta 2006, uvedlo zaradi zbiranja denarja za severnokorejski režim in povezav z banko, ki je financirala njihov jedrski program.

Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (ICIJ) je v sodelovanju z nemškim Süddeutsche Zeitungom in več kot 100 drugimi novinarskimi organizacijami v okviru projekta #PanamaPapers razkril dogajanje v svetu globalnega kriminala in korupcije. V mrežo se je med drugim ujelo več kot sto svetovnih politikov, športnikov, slavnih ter drugih posameznikov in podjetij.