V Sloveniji v prihodnje zaradi hitrega razvoja naravoslovnih znanosti in informatike lahko po ocenah analitikov pričakujemo več zaposlitvenih možnosti prav na tem področju. Svetovalec Centra za poklicno orientacijo Zavoda RS za zaposlovanje Marko Zupančič pa je dodal, da bodo še vedno odprte možnosti tudi za razvoj poklicne kariere družboslovnih profilov, kot so jezikoslovci in učitelji. Prepričan je, da prav hiter razvoj družbe marsikje briše trdno ločnico med naravoslovjem in družboslovjem.
Glede na podatke, s katerimi razpolagajo v Centru za poklicno usposabljanje pri Gospodarski zbornici Slovenije, v gospodarstvu v bodoče po besedah direktorice centra Barbare Krajnc lahko pričakujemo zaposlovanje na področju strojništva in metalurgije, v tehničnih storitvah in proizvodnji, pa tudi v informatiki in komerciali, predvsem v prodaji in marketingu. "Podjetja in druge organizacije pogosto iščejo vodje na ravni srednjega menedžmenta in vodje projektov na zelo različnih področjih," pravi Krajnčeva.
Kakšna je trenutna slika?
Na trgu dela so v tem trenutku po navedbah Krajnčeve največje potrebe po operaterjih strojev, električarjih (elektroinštalaterjih in elektromonterjih), strojnikih oz. kovinarjih (konstrukcijskih ključavničarjih, varilcih in tehnologih) in monterjih v različnih dejavnostih. Iskani so tudi komercialisti različnih profilov, in sicer za prodajo, trženje, za teletrženje in za tuje trge. Enako dobre možnosti za zaposlitev imajo natakarji, kuharji in mizarji ter vozniki, je dodala Krajnčeva.
Na republiškem zavodu za zaposlovanje sicer nimajo več pregleda nad celotnim povpraševanjem po delavcih v državi, ampak le nad povpraševanjem po kadru, ki ga delodajalci iščejo preko zavoda. V januarju so tako največ povpraševali po voznikih težkih tovornjakov in vlačilcev, zidarjih, varilcih, delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih in po prodajalcih. Iskali so še elektroinštalaterje, komercialne zastopnike, natakarje, gradbince, čistilce, strežnike in gospodinjske pomočnike v raznih ustanovah, je povedal Zupančič.
Iz povpraševanja je vedno težje določiti najbolj zaposljive poklice
Iz povpraševanja na trgu je sicer vedno težje določiti, kateri izobraževalni programi in diplomanti so najbolj zaposljivi, je opozorila Krajnčeva. Kot je pojasnila, podjetja vse bolj povprašujejo po diplomantih določene ravni izobrazbe. Ob tem pa navedejo tudi pričakovane kompetence kandidatov, kot so podjetnost, prilagajanje spremembam in komunikativnost, je dejala Krajnčeva. Dodala je, da je pogosto tudi povpraševanje po znanju več tujih jezikov.
Med brezposelnimi s terciarno izobrazbo največ ekonomistov, pravnikov in družboslovcev
Čeprav je bilo konec oktobra lani med 20.000 brezposelnimi diplomanti po podatkih republiškega statističnega zavoda kar okoli 40 odstotkov ekonomistov in pravnikov, desetina pa družboslovcev, se tudi letos na predlog visokošolskih zavodov povečujejo dodiplomska vpisna mesta na družboslovju in humanistiki, zmanjšujejo pa na naravoslovju in tehniki.
KOMENTARJI (302)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.