FOTO: 67,1 odstotka za Lizbonsko pogodbo

Za Lizbonsko pogodbo je na petkovem referendumu na Irskem glasovalo 67,1 odstotka volivcev, proti jih je bilo 32,9 odstotka, je sporočila irska volilna komisija po preštetju vseh glasovnic.

Referenduma o Lizbonski pogodbi se je udeležilo 58 odstotkov volivcev. Od 43 volilnih okrožij, kolikor jih je na Irskem, so le v dveh, obe ležita na severozahodu države, pogodbo zavrnili in še to le za las. Med drugimi je 31 takšnih, v katerih so lani pogodbo zavrnili, letos pa so volivci v večini glasovali za. Ponekod so bile razlike med lanskim in letošnjim glasovanjem zelo velike.

Javnomnenjske raziskave pred referendumom so sicer napovedovale večinsko podporo pogodbi. Naj glasujejo za, so Irce pozivale vse glavne politične stranke, številni poslovneži in tudi Cerkev.

Irski zunanji minister Micheal Martin je danes dejal, da kaže, da so Irci na petkovem referendumu prepričljivo glasovali za Lizbonsko pogodbo. Štetje glasov še poteka, zaenkrat pa kaže, da je za pogodbo glasovalo okoli 60 odstotkov volivcev, je povedal Martin.

"Navdušen sem za svojo državo. Kaže, da je tokrat izrekla prepričljiv 'da' Lizbonski pogodbi," je dejal vodja irske diplomacije.

Da se obeta prepričljiva zmaga zagovornikov pogodbe, je dejal tudi irski minister za evropske zadeve Dick Roche. Ocenil je, da je takšen izid v precejšnji meri posledica trenutnih gospodarskih razmer na Irskem oziroma zavedanja, da je nujno biti del Evrope.

Da so Irci v drugem poskusu Lizbonsko pogodbo potrdili, že priznavajo tudi nasprotniki pogodbe. Poslovnež Declan Ganley je tako dejal, da so zagovorniki tokrat prepričljivo zmagali. Tiskovni predstavnik skrajne katoliške skupine Coir, ki je trdila, da bo morala Irska zaradi pogodbe dovoliti splav, pa je dejal, da vse kaže, da so Irci glasovali za pogodbo.

Irci so o potrditvi nove evropske pogodbe odločali že drugič. Prvič so jo namreč lani junija zavrnili, nato pa je Irska dobila zagotovila, da Lizbonska pogodba ne bo vplivala na njeno zakonodajo na področju splava in davkov niti ne bo ogrozila irske nevtralnosti, poleg tega bo država ohranila svojega člana Evropske komisije. Tedaj je proti glasovalo 53,4 odstotka volivcev.

Navdušeni odzivi iz Evrope

Z današnjo potrditvijo Lizbonske pogodbe na Irskem imajo sedaj vse države članice demokratično potrjeno pogodbo, je v prvem odzivu na irski referendum poudaril predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. "Upam, da bodo sedaj čim prej končani tudi še potrebni postopki na Poljskem in Češkem," je pozval. "Moje sporočilo danes je zelo preprosto: to je velik dan za Irsko in velik dan za Evropo," je še poudaril Barroso in čestital Irski.

Tudi predsedujoči EU, švedski premier Fredrik Reinfeldt, se je že odzval . Irski "da" Lizbonski pogodbi pomeni, da je "danes dober dan za Evropo", je poudaril Reinfeldt. "Pot je bila dolga. Predsedstvo bo sedaj dejavno delalo za to, da bi prišli do konca," je obljubil predsedujoči EU.

Zadovoljstvo z izidom irskega referenduma je izrazil tudi španski državni sekretar za evropske zadeve Diego Lopez Garrido, čigar država bo v prvi polovici prihodnjega leta predsedovala Uniji. Dejal je, da bo izvajanje Lizbonske pogodbe ena od prednostnih nalog španskega predsedstva.

Tudi Pahor z veseljem spremlja prve rezultate

Tudi slovenski premier Borut Pahor z veseljem spremlja prve neuradne rezultate referenduma. ''Lizbonska pogodba bo dala Evropski uniji nov zagon in večjo učinkovitost, odpira pa tudi nadaljnjo širitev EU. Tudi v tej luči se kaže pomembnost skorajšnjega podpisa sporazuma med Slovenijo in Hrvaško o dokončni določitvi meje na kopnem in morju, kar naj bi Hrvaški omogočilo članstvo v EU," je Pahor zapisal v sporočilu za javnost

Tudi SDS je izrazila zadovoljstvo nad rezultatom irskega referenduma o Lizbonski pogodbi. Poenostavitev postopkov odločanja, večja moč Evropskega parlamenta in pomembnejša vloga nacionalnih parlamentov, poleg drugih izboljšav, ki jih prinaša Lizbonska pogodba, predstavljajo temelj za učinkovitejše spopadanje Evropske unije z izzivi sodobnega časa, so prepričani v SDS.

''Z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe se bo okrepil tudi glas Slovenije v Evropskem parlamentu. Sedemčlanski delegaciji se bo pridružila Zofija Mazej Kukovič, ki bo s svojim delovanjem uspešno zastopala slovenske interese v Bruslju. Delegacija SDS bo tako postala tudi najštevilčnejša in najmočnejša slovenska delegacija v Evropskem parlamentu,'' so v SDS zapisali v sporočilu za javnost.

Odločitev irskih volivcev je pozdravil tudi minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari. "Veseli nas, da so irski volivci z veliko večino podprli ratifikacijo Lizbonske pogodbe. Irska je s tem podprla EU, ki bo lahko učinkovitejša pri odločanju ter bolj pregledna in demokratična pri svojem delovanju. Odločila se je za bolj povezano EU, ki se bo lažje spopadala s svetovnimi izzivi," je v izjavi sporočil Gaspari.

Ob tem je dodal, da je bil strah Ircev, da bo pogodba na nekaterih področjih posegla v njihovo suverenost, odveč. "Zdaj je cilj uveljavitev pogodbe. Irski 'da' je dal procesu nov zagon. Pričakujemo, da bo postopek ratifikacije v vseh članicah zaključen čim prej, kar bo omogočilo uveljavitev Lizbonske pogodbe s 1. januarjem prihodnje leto," je še sporočil minister Gaspari.

Zadovoljni tudi Srbija in Hrvaška

Z irsko odločitvijo pa so zadovoljni tudi v Srbiji, ki se sicer šele poteguje za članstvo v EU. Kot je dejal zunanji minister Vuk Jeremić, bo irski "da" koristil tudi državam Zahodnega Balkana, saj so se z njim "odprla vrata v Evropo, v kateri bo prostor za vse evropske narode".

Na potrditev Lizbonske pogodbe na Irskem se je odzvala tudi predsednica hrvaške vlade Jadranka Kosor in pozdravila odločitev irskih volivcev. "Uspešen izid referenduma na Irskem je velik korak naprej v gradnji in krepitvi EU, v kateri bo kmalu tudi Hrvaška. Za nas je to dodatna spodbuda pri prizadevanjih za reforme in izpolnitev obvez, ki izhajajo iz članstva v EU, da bi čim prej uspešno zaključili pristopne pogovore," je sporočila Kosorjeva.

Ostajata še Poljska in Češka

Ob potrditvi Lizbonske pogodbe na Irskem sta edini državi članici EU, ki ratifikacijskega postopka še nista izpeljali do konca, Poljska in Češka, kjer še manjkata podpisa tamkajšnjih evroskeptičnih predsednikov Lecha Kacyzinskega in Vaclava Klausa. V Varšavi so napovedali, da bo Poljska kmalu dokončno potrdila pogodbo, medtem ko češka vlada upa, da bo tudi pri njih postopek končan še letos.

Klaus je sicer danes v Pragi izrazil razočaranje nad odločitvijo irskih volivcev. Odločitev o ponovitvi referenduma na Irskem je označil za "slabo". "V Evropski uniji zdaj ne bo nobenega referenduma več," je Klaus dejal 300 nasprotnikom Lizbonske pogodbe, ki so se danes zbrali na praškem gradu, da bi protestirali proti omenjeni pogodbi. "Irci so imeli zadnjo možnost, da so izrazili svoje mnenje," je dejal.

Če bo Lizbonska pogodba uveljavljena do začetka španskega predsedovanja, bo Španija prva država, ki bo predsedovala po novem sistemu. Nova pogodba namreč predvideva, da bo EU dobila stalnega predsednika Evropskega sveta in zunanjega ministra, medtem ko bo predsedujoča država predsedovala sestavam Sveta EU.

Bo Blair predsednik Evropskega sveta?

Ob odpravi glavne prepreke za uveljavitev Lizbonske pogodbe se sedaj odpirajo številna vprašanja glede novih položajev in delovanju novih mehanizmov, ki jih predvideva Lizbonska pogodba. Eden od teh je položaj predsednika Evropskega sveta, kandidat za katerega naj bi bil nekdanji britanski premier Tony Blair. Na vprašanje, ali se veseli morebitnega sodelovanja z Blairom, je Barroso danes odvrnil, da "na tej točki ne bo ugibal o nikakršnih imenih".

Lizbonska pogodba, naslednica ustavne pogodbe, ki sta jo na referendumih leta 2005 zavrnili Francija in Nizozemska, naj bi EU zagotovila učinkovitejše odločanje in večji vpliv na mednarodnem odru. Vse države članice, razen Irske, ki ji referendum zapoveduje ustava, so se po polomu z ustavno pogodbo odločile za ratifikacije v parlamentih. Vendar se je kljub temu spet zataknilo, saj so Irci lani junija na prvem referendumu pogodbo zavrnili.