Iraški skrajneži sprva zavzeli Tikrit in ga nato skupaj s Kirkukom izgubili

Kurdski vojaki so na severu Iraka zavzeli mesto Kirkuk, ki je bilo v rokah islamskih skrajnežev. "Celoten Kirkuk je padel v roke pešmerge," je dejal kurdski predstavnik. Kurdska vojska je v Kirkuk vkorakala iz pokrajine Irbil, ki je v rokah kurdskih oblasti v Iraku. Islamski skrajneži iraških Kurdov ne napadajo, saj so znani po precej dobri vojski, se pa želijo prebiti do Bagdada.

Kirkuk je sicer jabolko spora med Kurdi in iraškimi Arabci. Pod vladavino Samada Huseina so bili v sklopu programu "arabizacije" Kurdi izseljeni iz Kirkuka, na to območje pa so poselili prebivalce južnih delov Iraka. Sedanje iraške oblasti tega ne želijo popraviti in z nafto bogato območje nadzirajo s pomočjo turkmenov. Kurdi pa se zavzemajo za popravo "arabizacije". Referendum o statusu province je sicer že večkrat zadržala politična kriza v državi.

Po nekaterih informacijah pa naj bi iraška vojska spet zavzela Tikrit. Pred tem smo namreč poročali, da so islamski skrajneži danes ponoči zasedli še Tikrit, sicer rojstno mesto nekdanjega dolgoletnega iraškega voditelja Sadama Huseina, s tem pa so se približali Bagdadu. Tako kot v Mosulu, so tudi v Tikritu izpustili na stotine zapornikov, zavzeli pa so tudi številne policijske postaje. Lokalni prebivalci pravijo, da ima organizacija Islamska država v Iraku (Isis, znan tudi kot Isil) že popoln nadzor nad mestom.

Po poročanju ameriške opazovalne skupine, naj bi Isil načrtoval tudi pohod na prestolnico, kjer naj bi, kot skrajneži napovedujejo sami, boji podivjali. "Boji še ne divjajo, vendar bodo v Bagdadu in Karbali," so sporočili.

Skrajneži naj bi bili že na obrobju Samare, ki je od Bagdada oddaljena okoli 110 kilometrov. Poskus, da bi zavzeli mesto Beidži, v katerem je največja naftna rafinerja v državi, pa so odbile vladne sile.

Z Isil sodelujejo sunitski skrajneži, ki pa niso del Isila. Med njimi so tudi vojaški poveljniki nekdanje stranke Baas, ki je od ameriške invazije na Irak prepovedana. "Te skupine združuje skupen cilj - znebiti se sektaške oblasti, končati skorumpirano vojsko in se pogajati o oblikovanju sunitske regije," je dejal Abu Karam, višji voditelj Baasa in nekdanji visoki vojaški poveljnik.

Pojasnil je, da sta skupini ofenzivo začelo načrtovati že pred dvema letoma. "Odločilna bitka bo na severu Bagdada. Ti skupini se ne bosta ustavili v Tikritu in bosta napredovali proti Bagdadu," je še pojasnil.

Nato ne bo posredoval v Iraku

Iraške oblasti so na pomoč že poklicale ameriško letalstvo. A generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen je izjavil, da zavezništvo ne bo prevzelo nikakršne vloge v Iraku. "Naj poudarim, da ne vidim nikakršne vloge za Nato v Iraku, seveda pa pozorno spremljamo razmere in pozivamo vse vpletene strani, naj ustavijo nasilje," je dejal.

Hkrati je zahteval takojšnjo izpustitev turških državljanov, ki so jih ugrabili skrajneži. "Ugrabitelje pozivamo, naj takoj izpustijo talce," je pozval Rasmussen, ki je dodal, da nič ne opravičuje tega zločinskega dejanja. Skrajneži so namreč iz turškega konzulata v Mosulu ugrabili 49 turških državljanov.

Osvajalska pot iraških islamistov po ameriškem umiku

2011

22. decembra, štiri dni po umiku ameriških vojakov, Bagdad pretrese niz napadov, v katerih umre 60 ljudi. Odgovornost zanje prevzame s teroristično organizacijo Al Kaida povezana skupina Islamska država v Iraku (Isi) na čelu s skrivnostnim Abujem Bakrom al Bagdadijem, ki je nastala po začetku ameriške invazije leta 2003.

Isi ima še posebej velik vpliv v provincah Anbar, Ninive in Kirkuk, kjer so ameriške sile med letoma 2003 in 2006 zaradi islamističnih upornikov utrpele hude izgube, še posebej v Faludži v provinci Anbar.

2012

Sunitska manjšina, ki meni, da jo država diskriminira in je odrinjena s položajev oblasti, sproži množične proteste, ki se nadaljuje vse prihodnje leto 2013, še posebej v Anbarju.

2013

Nasilje v državi spričo besa sunitov in konflikta v Siriji doseže najvišjo raven v petih letih - po podatkih nevladne organizacije Iraq Body Count je v tem letu ubitih 9475 civilistov. Eksplozije bomb na tržnicah, v mošejah in celo pogrebih postanejo dnevna stalnica.

Varnostne sile se odzovejo s posredovanjem proti sunitskim protestnim taborom in obsežnimi operacijami proti islamskim skrajnežem.

V zavezništvu z nekaj sunitskimi plemeni se islamisti oblikujejo v skupino Islamska država v Iraku in Levantu (Isil), ki izhaja iz predhodnice ISI in deluje tudi v Siriji.

Isil naj bi sprva vključeval tudi Fronto al Nusra, a skupini kmalu začneta delovati ločeno, od začetka leta 2014 pa sta celo na nasprotnih bregovih. Isil med drugim ne priznava avtoritete vodje Al Kaide Ajmana al Zavahirija in zavrne njegov poziv, naj se bojujejo v Iraku in prepustijo Sirijo Fronti al Nusra.

Isil naj bi po nekaterih ocenah štel med 5000 in 6000 borcev v Iraku in med 6000 in 7000 v Siriji.

2014

Skupina v začetku januarja prevzame nadzor nad mestmo Faludža in delom Ramadija v Anbarju. Bagdad tokrat prvič od ameriške invazije leta 2003 izgubi nadzor nad katerim od večjih mest v državi. Pred spopadi z domov po podatkih ZN zbeži približno 500.000 ljudi.

5. maja uporniki napadejo Samaro, 110 kilometrov severno od Bagdada. Gre za mesto, ki je pridobilo simbolično vrednost po napadu na šiitsko svetišče leta 2006, ki je sprožil sektaško vojno med letoma 2006 in 2007. Po silovitih spopadih vojski ob pomoči pripadnikov nekaterih plemen uspe ponovno zavzeti mesto.

Mesec dni kasneje islamisti napadejo univerzo v Ramadiju in določene tarče v Mosulu, drugem največjem mestu v državi in prestolnici province Ninive.

Isil skupaj z drugimi džihadisti zasede Mosul in prevzame nadzor nad provinco Ninive. Z območja zbeži pol milijona ljudi. Skupina poleg tega zavzame tudi dele bližnjih provinc Kirkuk in Saladin ter napovejo pohod na Bagdad.

Oblasti se spričo izjemno hitrega napredka skrajnežev zdijo nemočne. Iraški premier Nuri al Maliki ponudi orožje civilistom, ki so se pripravljeni boriti proti islamistom, iraške oblasti pa na pomoč pokličejo tudi ameriško letalstvo - če bo Washington ukrepanje odobril, bo to pomenilo svojevrsten povratek ZDA v Irak.