V poslopje v kraju Villingen-Schwenningen na jugozahodu Nemčije, v katerem so nameščeni migranti, so ponoči neznani nasilneži odvrgli ročno granato, zaradi česar so na kraj dogodka poklicali strokovnjake za deaktivacijo bomb. Čeprav je bilo varovalo odstranjeno, granate k sreči ni razneslo. V napadu ni bil nihče ranjen.
V poslopju v kraju na obrobju Schwarzwalda v zvezni deželi Baden-Württemberg so nameščeni prebežniki, ki na novo pridejo v Nemčijo. Granato je okoli 1.30 opazil varnostnik in nato obvestil reševalce. Policija je zavarovala ulice okoli stavbe, nato pa so strokovnjaki sprožili nadzorovano eksplozijo. Preiskovalci sedaj preiskujejo območje, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Nemški mediji in deželne vlade medtem navajajo, da se je število nasilnih napadov na poslopja, v katerih so nameščeni prosilci za azil, v lanskem letu v primerjavi z letom 2014 popeterilo. Kot sta danes poročala javna radia WDR in ARD, je bilo lani na stavbe, v kateri so nameščeni azilanti, več kot 1000 napadov - od grafitov do požigov, povzema portal Deutsche Welle.
Med skupaj 16 zveznimi deželami po številu napadov prednjači Severno Porenje-Vestfalija, ki gosti največ beguncev. Število tovrstnih incidentov je v tej deželi s 25 v letu 2014 v letu 2015 poraslo na 214. Na drugem mestu je Spodnja Saška, kjer so lani zabeležili 89 nasilnih dejanj.
Glede na raziskave novinarjev večina storilcev izhaja z območij, kjer stojijo napadena zatočišča za begunce. Tako naj ne bi bili povezani s kako vsedržavno mrežo desničarskih skrajnežev. A po ocenah notranjega ministra Severnega Porenja-Vestfalije Ralfa Jägerja ni mogoče reči, ali so tovrstni napadi načrtovani na samem kraju dogodka ali "medregionalno".
Po poročanju WDR se le četrtina napadov konča z aretacijo oz. razrešitvijo primera na sodišču.
HRW: Preoblikovanje Grčije v skladišče za migrante ni rešitev
"Grčija nosi svoj del odgovornosti za sedanje razmere na terenu, toda preoblikovanje države v skladišče ni rešitev za evropsko begunsko krizo," je danes opozorila strokovnjakinja organizacija za človekove pravice Human Rights Watch (HRW) za Grčijo Eva Cosse. Neutemeljeno se ji zdi tudi avtomatično vračanje migrantov v Turčijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Evropska unija je ta teden Grčijo opozorila, da če ne bo izboljšala nadzora nad prihodom migrantov na svoji morski meji s Turčijo, ki je hkrati zunanja meja unije, bo za dve leti znova uvedla nadzor na notranjih mejah schengenskega območja.
Belgija je na ponedeljkovem srečanju notranjih ministrov EU v Amsterdamu predlagala, da bi na širšem območju Aten postavili taborišče za 300.000 migrantov. Predsedujoča Svetu EU Nizozemska pa je predlagala, da bi migrante skoraj takoj po izkrcanju v Grčiji vrnili v Turčijo. V zameno bi se članice EU zavezale k sprejemu do 250.000 beguncev letno iz Turčije.
Cossejeva je te predloge kritizirala, saj Turčije ni mogoče obravnavati kot varne države za avtomatično vračanje beguncev.
Kritična je bila tudi do ravnanja Grčije. Poudarila je, da grške oblasti še vedno ne upoštevajo osnovnih potreb in pravic na tisoče prosilcev za azil in migrantov. Še vedno ne nudijo ustrezne podpore nosečnicam, otrokom brez spremstva ter invalidom.
Z resnimi težavami pa se še naprej soočajo prosilci za azil. V okviru postopka imajo sedaj predvidene pogovore s prosilci skoraj izključno preko Skypa, a je do njih zelo težko priti in prosilci včasih čakajo tudi do dva tedna, da se dogovorijo za datum pogovora, je opozorila.
Grški otoki so minule mesece postali glavna vstopna točka v Evropo za tiste, ki bežijo pred vojnami na Bližnjem vzhodu, pa tudi za ekonomske migrante iz Azije in Afrike. Po podatkih ZN je letos v Evropo prišlo že več kot 44.000 beguncev in migrantov.
KOMENTARJI (85)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.