Hrvati bi imeli evro, a pred njimi je še veliko dela

Hrvaški premier Tihomir Orešković je prepričan, da bodo na Hrvaškem čez dve leti začeli s postopki za prevzem evra, kuno pa naj bi nadomestil po letu 2020. Podobno je lani napovedovala tudi predsednica države Kolinda Grabar-Kitarović. 

Orešković je prevzem evra na kratko omenil med torkovim obiskom v Berlinu, ko je dejal, da sta se o oživljanju zgodbe o vstopu Hrvaške v evropsko monetarno unijo pogovarjala z guvernerjem hrvaške centralne banke (HNB) Borisom Vujčićem prejšnji konec tedna.

Vujčić je v odzivu na Oreškovićevo izjavo ocenil, da bi do leta 2020 v najboljšem primeru lahko pripravili pogoje za tehnični postopek uveljavitve evropske valute, potem pa bi potrebovali še najmanj dve ali tri leta, da bi z evrom tudi nadomestili kuno.

Hrvaški minister za finance Zdravko Marić ni želel ugibati o rokih za uveljavitev evra, a tega ne pričakuje pred letom 2020. Kot je ocenil, ima Hrvaška še veliko dela, da bi izpolnila maastrichske kriterije, predvsem je treba znižati delež javnega dolga v bruto domačem proizvodu (BDP).

Prav to je po mnenju hrvaških ekonomistov največja ovira na poti do evra. Delež javnega dolga v BDP je namreč trenutno nekaj pod 90 odstotki, medtem ko v skladu z maastrichtskimi kriteriji ne sme biti višji od 60 odstotkov BDP.