Hrvaška je v Bruslju slovesno podpisala pogodbo o pristopu k Evropski uniji, ki predvideva, da bo polnopravna članica evropske družine postala 1. julija 2013. Po podpisu je postala država pristopnica in bo lahko na večini sestankov članic Unije sodelovala kot dejavna opazovalka, tudi že danes na vrhu Unije.
Pogodbo sta podpisala hrvaška premierka Jadranka Kosor in predsednik Ivo Josipović ter vsi voditelji članic Unije. Vrha se je najprej za kratek čas udeležil Josipović, nato pa je sedež prepustil premierki, ki bo tako sodelovala na svojem prvem in predvidoma zadnjem vrhu Unije.
Pred podpisom pogodbe je predsednik Evropskega sveta Herman van Rompuy čestital hrvaškemu vodstvu za pogumno in pomembno delo, ki je državo pripeljalo na zadnjo stopnico, preden postane 28. članica EU. Po njegovih besedah bo Evropska komisija še naprej budno spremljala uradni Zagreb pri izpolnjevanju še zadanih obvez, nato pa bo država lahko postala polnopravna članica Unije. "Dobrodošli v Evropski uniji," je zaključil svoj govor.
Poljski premier Donald Tusk pa je povedal, da je Hrvaška na poti pokazala veliko poguma. Pred nekaj leti po njegovem mnenju še ni bilo jasno, da bi lahko tak cilj uresničili, današnja slovesnost pa dokazuje, kako pomembna je Evropska unija. Ta sicer zdaj išče izhod iz krize, še posebej evroobmočje. Kljub vsemu pa ima EU še vedno globok smisel in pomembnost. Tudi on je svoj govor zaključil z dobrodošlico Hrvaški v Evropski uniji.
Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso pa je povedal, da gre za izjemen trenutek tako za EU kot tudi za Hrvaško. Pohvalil je hrvaške voditelje, ki so državo pripeljali do tega uspeha, še posebej pa ves hrvaški narod. Danes se Hrvaška precej razlikuje od Hrvaške, ki je vložila prošnjo za članstvo v Uniji. Komisija bo napredek Hrvaške še naprej spremljala in jo usmerjala na poti do samega vstopa. Trenutna gospodarska kriza širitve ne bi smela zasenčiti, je še prepričan Barroso.
Govoril je tudi hrvaški predsednik Josipović, ki je dejal, da gre za zgodovinski dogodek. Proces vstopanja v EU se je po njegovem mnenju začel pred šestimi leti, danes pa so končno prestopili prag novega evropskega doma. V čast mu je zastopati hrvaške državljane pri tem uspehu, hkrati pa izraža tudi ponižnost, hvaležnost in spoštovanje. "Uspeh Hrvaške je uspeh Evrope," je dodal. Evropska unija je s tem dejanjem dobila enega najlepših delov Evrope. Hrvaška bo po Josipovićevih besedah pomagala širiti meje EU na njene sosede. Zahvalil se je tudi vladi Jadranke Kosor, ki je pristopna pogajanja privedla do samega konca. Zahvalil se je tudi medijem, ker so v javnosti pomagali uveljaviti evropsko idejo. "Hrvaška danes vstopa v Evropo, a še važneje je, da Evropa vstopa v Hrvaško," je povedal Josipović.
V ospredju tudi vprašanje o arbitražnem sporazumu
Kosorjeva je povedala, da ji je v čast predstavljati svojo državo ob tem dogodku. Pri tem je spomnila, da je država ravno letos slavila 20. obletnico samostojnosti. Pogodba za vstop Hrvaške v EU je po njenem mnenju ena najpomembnejših pogodb, ki jih je do zdaj podpisala država.
Pogajanja so bila težka in zahtevna, odvijala pa so se v času, ko je bila v krizi tudi EU. Ponosna je, da je s slovenskim premierjem Borutom Pahorjem uspela rešiti vprašanje meje, ki jo bo določilo arbitražno sodišče, kar je bil tudi pogoj za deblokado pristopnih pogajanj. "S Hrvaško dobivate novega in ponosnega partnerja. Hrvaška se z današnjim dnem vrača domov, v Evropo, ki ji je od nekdaj pripadala. Hrvaški jezik bo tako postal 24. uradni jezik Evropske unije," je dejala. Prepričana je tudi, da bodo hrvaški državljani vstop potrdili na referendumu.
Nato so voditelji vseh 27 članic Evropske unije podpisali pristopno pogodbo. V imenu Slovenije jo je podpisal Pahor, ki je ob tem pomežiknil Kosorjevi, še pred tem pa naj bi ji na uho prišepnil: "To je tvoja zgodba".
Hrvaška delno že v Uniji
Podpis pristopne pogodbe prinaša Hrvaški nekaj pomembnih sprememb v odnosih z EU v času do vstopa v Unijo. Njeni predstavniki bodo lahko sodelovali v razpravah na večini sestankov članic Unije – razen ko bo govora o Hrvaški – ne bodo pa imeli glasovalne pravice.
Po podpisu pogodbe se bodo začeli postopki ratifikacije v članicah Unije in na Hrvaškem, ki naj bi bili sklenjeni do julija 2013, ko je predviden vstop Hrvaške v Unijo. Hrvaška je pogajanja za članstvo v Uniji začela oktobra 2005, končala pa jih je junija letos.
Z današnjim dnem začnejo teči postopki o arbitražnem sporazumu
Slovensko zunanje ministrstvo je ob podpisu pogodbe, ki jo je v imenu Slovenije podpisal Pahor, zapisalo, da ministrstvo vstop Hrvaške pozdravlja. "Sloveniji je v interesu, da Hrvaška čim prej postane prihodnja država članica EU. Hrvaška je sosednja država in jo s Slovenijo povezuje intenzivno sodelovanje na številnih področjih, ki se bo s članstvom Hrvaške v Evropski uniji dodatno okrepilo," je zapisalo ministrstvo. Podpis pogodbe pa je, kot dodaja ministrstvo, pomemben tudi z vidika arbitražnega sporazuma, saj so zdaj začeli teči procesni roki, določeni sporazumu med vladama obeh držav. Najprej bo oblikovano arbitražno sodišče, ki mu bosta morali državi najpozneje čez leto dni predložiti svoja zagovora.
Predsednik vlade Borut Pahor je v izjavi za javnost poudaril, da "ima ta dogodek velik pomen za Evropsko unijo, saj daje znamenje, da se kljub krizi proces širitve ne zaustavlja. Menim, da je to pomembno tudi za Slovenijo, saj smo s tem obkroženi s štirimi sosedami, ki so članice EU in ker smo izkoristili zgodovinski trenutek ter se s sosedo dogovorili za pravično določitev meje na morju in kopnem z arbitražnim sporazumom."
Seznam arbitrov zamuja
Sprva se je pričakovalo, da bo Evropska komisija Sloveniji in Hrvaški že danes predstavila seznam, s katerega morata skupaj izbrati tri člane arbitražnega sodišča od petih, a zdaj kaže, da državi tega seznama danes še ne bosta dobili.
Kot je pojasnil zunanji minister Samuel žbogar, si je komisija vzela še nekaj dni časa "zaradi povolilne situacije v obeh državah". Evropska komisija je tudi v pogovorih s predsednikom Meddržavnega sodišča v Haagu. Nanj bo namreč padla naloga določitve omenjenih treh skupnih arbitrov, če se Sloveniji in Hrvaški ne bo uspelo dogovoriti o njih.
Dodal je še, da bo omenjeni rok 15 dni za imenovanje arbitrov začel teči, ko bosta državi omenjeni seznam prejeli. "Zato mogoče, kot jaz sam razumem, komisija računa, da bo ta odlog izkoristila za neformalne pogovore med obema stranema, da bi zato v tistih 15 dnevih lažje prišli do usklajenih imen," je še dejal Žbogar.
Milanović optimistično v smeri konsenza
Predsednik SDP in verjetni bodoči mandatar nove hrvaške vlade Zoran Milanović je ocenil, da je podpis hrvaške pristopne pogodbe z EU velik in zgodovinski dogodek za Hrvaško. Milanović je na vprašanje glede arbitražnega sporazuma zatrdil, da bo njegova vlada prevzela vse obveznosti, ki izhajajo iz sporazuma.
"Verjamemo, da bo arbitraža prinesla rešitev, ki bo temeljila na mednarodnem pravu in vsem, kar kot vire prava navaja arbitražni sporazum," je dejal Milanović. Spomnil je, da v sporazumu obstaja teoretična možnost, da bi se po konsenzu med stranmi v postopku lahko znova odločili za dvostranske pogovore. Ob tem pa je poudaril, da državi 20 let nista bili uspešni v dvostranskih pogajanjih. Kot je dejal, je bila njegova edina kritika arbitražnega sporazuma način predlaganja arbitrov za arbitražno sodišče.
Sicer pa je Milanović izrazil veselje ob podpisu pristopne pogodbe. Kot je dejal, je bila pot Hrvaške v EU dolga, ker se je država pogajala dlje in težje kot ostale kandidatke. Ob tem se je zahvalil vsem vladam, ki so sodelovale v pogajanjih, zasluge pa je pripisal tudi vladi premierke Jadranke Kosor.
EU je trenutno po Milanovićevem mnenju v težkem položaju, ki pa ni brezizhoden. Sicer pa predsednik SDP verjame v Unijo. "Trenutno gre za krizo zaupanja, saj EU v gospodarskem smislu ni slabša, kot je bila pred leti," je dejal.
KOMENTARJI (166)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.