Hrvaška predsednica: spora s Slovenijo realno ni, lahko plujejo, ne da bi jih kdo nadziral

Hrvaška predsednica Grabar-Kitarovićeva je izpostavila, da so Slovenci ljubi sosedje, ki prihajajo na hrvaško morje ter vlagajo na Hrvaškem, kot to počnejo Hrvati v Sloveniji. Zato je treba dvostranske odnose nadaljevati.

A arbitražni sporazum je po njenih besedah nepovratno kompromitiran. "Ne moremo vedeti, koliko so dokumenti in vse, kar je Slovenija predlagala prek svojega predstavnika, lahko vplivali na sodišče," je izjavila v pogovoru, ki so ga v Večernjem listu pripravili v prilogi Obzor po prvih šestih mesecih njenega vodenja države.

Grabar-Kitarovićeva meni, da takšnemu arbitražnemu sodišču nihče več ne more verjeti ter da gre za situacijo, ki je v ZDA znana kot "mistrial". "Torej, to je postopek, ki je izgubil svojo vrednost in ga ni mogoče več nadaljevati," je izjavila.

'Problem ne obstaja'

"Problem med Hrvaško in Slovenijo realno ne obstaja. Saj Slovenci in njihove ladje lahko brez težav prihajajo v Savudrijsko valo ali Piranski zaliv, kot ga oni imenujejo. Lahko plujejo v hrvaškem morju do odprtega morja, ne da bi jih kdorkoli ustavljal ali nadziral," je ocenila.

Na novinarsko opazko, da bi spori, kakršen je sedanji, v preteklosti zastrupili odnose med Slovenci in Hrvati, medtem ko se zdaj politični odnosi ne prenašajo na odnose med narodoma, je odgovorila, da gre za pozitivno znamenje in dejstvo, da so ljudje z obeh strani sprejeli realnost življenja.

"Problemi obstajajo, treba jih je reševati, a ne na škodo medsebojnih odnosov," je poudarila.

Na vprašanje, kako komentira dejstvo, da Hrvaška nima urejenih meja z nobeno od bivših jugoslovanskih republik, pa je odgovorila, da je to posledica politike iz preteklih let.

"Pripravljali so protokolarna srečanja, prireditve in kulturne dogodke, nihče pa se ni pogovarjal o bistvu problema. Neurejena vprašanja, vključno s stališči Srbije o Nevihti in Hrvaški, so posledica politike, ki je pometala probleme pod preprogo in je morda hotela ustvariti videz nekakšnega bratstva in enotnosti, ne da bi se spoprijeli s problemi," je odgovorila Grabar-Kitarovićeva, ki je bila hrvaška zunanja ministrica med letoma 2005 in 2008, ko je imela Hrvaška podobno odprte spore o svojih mejah, kot jih ima zdaj.

Pahor: Z ureditvijo mejnega vprašanja bo sosedstvo in prijateljstvo dobilo trajno osnovo

Slovenski predsednik Borut Pahor pa je v govoru na osrednji slovesnosti v Murski Soboti v počastitev državnega praznika združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom poudaril, da si želi, da se odnosi med Slovenijo in Hrvaško ne bi poslabšali.

Meni, da je vprašanje državne meje elementarno vprašanje državne suverenosti, kar zadeva mejo s Hrvaško, pa je določanje zapleteno, "ker nekdanja razmejitev med sosednjima republikama v okviru SFRJ ni bila dovolj natančna ali pa je bila predmet različnih razlag obeh strani".

Hrvaški in slovenski narod sta si zato precej oddahnila, ko je bil po 18 letih incidentov leta 2009 podpisan arbitražni sporazum, je dejal Pahor, ki upa, da bo arbitražni tribunal nepristransko določil mejo med državama, kot mu to nalaga sporazum. Z dokončno ureditvijo mejnega vprašanja pa bo po njegovem slovensko-hrvaško sosedstvo in prijateljstvo dobilo trajno osnovo.

"Ko smo podpisali, ratificirali in v slovenskem primeru celo na referendumu potrdili arbitražni sporazum, smo si Slovenci in Hrvati končno lahko privoščili privilegij, da se vse do tega zadnjega zapleta nismo več ukvarjali z incidenti, ampak smo poglobili vsestransko sodelovanje. Skupaj smo celo načrtovali pobude za krepitev stabilnosti sosednje regije Zahodnega Balkana. Zavoljo mirne in varne prihodnosti naših otrok se to obdobje ne sme prekiniti. Trajati mora daleč v prihodnost skupne Evrope," je poudaril Pahor.

Pri tem pa ne gre samo za Slovence in Hrvate, pač pa za celotno pravno in politično arhitekturo odnosov med narodi in državami na področju razpadle Jugoslavije, meni Pahor. Ob tem dodaja, da arbitražni sporazum ostaja močan zgled za urejanje mejnih in drugih odprtih vprašanj.