Reforme, ki jih mora Zagreb še izvesti na svoji poti v Evropsko unijo, bodo najverjetneje bolj upočasnile približevanje Hrvaške povezavi kot spor glede meje s Slovenijo, je v pogovoru z novinarji v Zagrebu dejal vodja delegacije Evropske komisije na Hrvaškem Vincent Degert.

(Foto: POP TV)

Kot danes piše bruseljski spletni bilten EUobserver, je Degert v ponedeljkovem pogovoru kot področja, kjer mora Hrvaška še veliko postoriti, izpostavil reforme pravosodja, ladjedelništva in kmetijstva. Zelo pomemben element je po besedah Degerta tudi "sposobnost Hrvaške, da opravi s svojo preteklostjo", in sicer tako kar zadeva sodelovanje države s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije kot tudi sojenje vojnim zločincem, proti katerim poteka proces na Hrvaškem.

Na hrvaških sodiščih vsako leto obravnavajo okoli 30 primerov v zvezi z zločini med vojno, ki je v državi potekala med letoma 1991 in 1995. Vendar pa je, kot je pojasnil Degert, na mizi tožilstva še okoli 730 zločinov, ki jih niso niti preiskali, medtem ko je treba glede nekaterih starejših primerov opraviti revizijo, da bi preverili, ali razsodbe, izrečene v odsotnosti leta 1995, vzdržijo.

Dodatna ovira v že tako težavnih pogajanjih Hrvaške z EU bi bilo lahko tudi nezadovoljstvo glavnega tožilca haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Sergea Brammertza nad sodelovanjem Hrvaške s haaškim sodiščem. Brammertz je februarja kot problem navedel manjkajoče dokumente, ki bi lahko inkriminirali upokojenega hrvaškega generala Anteja Gotovino, in Hrvaško pozval, naj jih izroči.

Na Degertovo izjavo se je danes na kratko odzval tiskovni predstavnik hrvaškega ministrstva za zunanje zadeve in evropske integracije (MVPEI) Mario Dragun in dejal, da je najmilejše, kar v tem trenutku lahko pove to, da ne more verjeti, da je "šef delegacije EK povedal nekaj takega".