Hrvaška začela uporabljati schengenski informacijski sistem. Kolone na mejah bi se lahko skrajšale

Slovenski policisti z optimizmom sprejemajo današnji vstop Hrvaške v schengenski informacijski sistem, s tem pa možnost izvajanja ciljnega namesto sistematičnega nadzora potnikov v eno smer. Na Policijski upravi (PU) Novo mesto pričakujejo, da bo tak način izvajanja mejne kontrole ugodno vplival na skrajšanje čakalnih dob za prestop državne meje.

Kot je povedala Alenka Drenik s PU Novo mesto, bo "po pridobitvi dostopa do schengenskega informacijskega sistema Hrvaške v skladu s smernicami Evropske komisije lahko na izstopu iz Slovenije slovenska policija izvajala ciljno usmerjeno kontrolo državljanov EU in Švice, kar bo po pričakovanjih imelo vpliv na pretočnost prometa na mejnem prehodu. Enako bo lahko hrvaška policija izvajala ciljno usmerjeno mejno kontrolo državljanov EU in Švice na izstopu iz Hrvaške v Slovenijo".

V Zagrebu sicer menijo, da uvajanje schengenskega informacijskega sistema ne bo imelo večjega vpliva na pretočnost prometa potnikov in vozil na mejnih prehodih. So pa iz hrvaške vlade sporočili, da pomeni pridružitev sistemu pomemben korak k izpolnitvi kriterijev za vstop v schengensko območje.

"Na vstopu v Slovenijo bodo slovenski policisti izvajali sistematično mejno kontrolo vseh potnikov. Hrvaški policisti pa bodo lahko izvajali ciljno usmerjeno mejno kontrolo pri državljanih Evropske unije in Švice ter sistematično kontrolo državljanov tretjih držav," je sporočil predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete Drago Menegalija. Na izstopu iz Slovenije bodo policisti lahko izvajali ciljno usmerjeno mejno kontrolo državljanov  EU in Švice ter sistematično mejno kontrolo državljanov tretjih držav. "Hrvaški policisti pa bodo izvajali sistematično mejno kontrolo vseh potnikov," je še povedal Menegalija.

Hrvaški premier Andrej Plenković se je ob tej priložnosti udeležil predstavitve sistema na policijski postaji mejnega prehoda Bregana. Hrvaški varnostni organi namreč od ponedeljka znova izvajajo mejno kontrolo v svojih kabinah na starem mejnem prehodu Bregana in ne več na Obrežju skupaj s slovenskimi.

"To bo omogočalo hkratno obravnavo večjega števila vozil kot sedaj, ko je mejna kontrola potekala le v kabinah na mejnem prehodu Obrežje, kjer hrvaški in slovenski policist nista mogla hkrati preverjati vsak svojega vozila oziroma potnikov," je ob tem pojasnila Drenikova. Tudi po mnenju Zagreba bo to prispevalo k večji varnosti in pretočnosti prometa. Dogovor naj bi predvidoma veljal do 1. oktobra.

Plenković: To je pomemben korak

Današnji vstop Hrvaške v schengenski informacijski sistem (SIS) predstavlja pomemben korak pri izpolnjevanju kriterijev za uveljavitev schengenskega pravnega reda na hrvaških zunanjih mejah, pa je dejal hrvaški premier Andrej Plenković na slovesnosti na postaji hrvaške obmejne policije v Bregani ob slovenskem mejnem prehodu Obrežje.

Iz Bruslja pa so sporočili, da je Hrvaška od danes povezana v SIS, ki je najbolj razširjen sistem izmenjave informacij za varnost in upravljanje meja v Evropi. Odslej bo lahko z drugimi državami članicami prek sistema izmenjevala informacije o osebah, povezanih s terorizmom ali drugimi hudimi kaznivimi dejanji, pogrešanih osebah in določenih predmetih, kot so ukradena vozila, orožje ali osebni dokumenti.

Vključitev Hrvaške v sistem bo tudi skrajšalo čakalne dobe na mejnih prehodih med Hrvaško in Slovenijo, saj sta zdaj obe državi povezani v SIS in dvojno preverjanje v podatkovnih bazah ne bo več potrebno, so poudarili v Evropski komisiji.

Plenković je ob robu slovesnosti ob vstopu v sistem novinarjem dejal, da bo uporaba SIS okrepila učinkovitost in verodostojnost hrvaške policije ter varnostnih služb pri sodelovanju s partnerskimi državami.

Predsednik hrvaške vlade je izpostavil tudi izvajanje dogovora s slovenskim kolegom Mirom Cerarjem in predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem o uveljavitvi ciljnega nadzora potnikov in vozil v primeru prometnih gneč namesto sistematičnega nadzora meje.

Po Plenkovićevih besedah je del tega dogovora tudi vrnitev hrvaških policistov na mejni prehod Bregana, potem ko so slovenski in hrvaški policisti opravljali skupni nadzor na Obrežju. Pričakuje, da bo to "omogočilo dodaten prostor za hitrejšo in večjo pretočnost vozil in potnikov med osrednjo turistične sezono".

Poudaril je, da imajo hrvaški policisti izkušnje, da lahko hitro ocenijo, katera vozila lahko ciljno nadzirajo ter tako vplivajo na skrajšane čakalne dobe za prestop meje.

Ponovil je, da ni neposredne povezave med daljšimi čakalnimi dobami na meji s Slovenijo in ukrepi po terorističnih napadih v Londonu, Manchestru ali Bruslju. Kot je pojasnil, Hrvaška sodeluje pri skupni varnosti EU v boju proti terorizmu, hkrati pa upošteva hrvaške nacionalne in ekonomske interese, da bi državi zagotovili bolj enostaven prihod turistov in pretočnost prometa proti evropskemu vzhodu.

Med drugim je dejal, da evalvacijo SIS na Hrvaškem pričakujejo septembra, dodatna poročila do konca leta, potem pa tudi "resne politično-diplomatske akcije", da bi Hrvaška uresničila svoj strateški cilj in vstopila v območje schengna.

Na današnji slovesnosti je bil tudi hrvaški notranji minister Davor Božinović, ki je povedal, da je uporaba skupnega slovensko-hrvaškega policijskega nadzora na Obrežju ovirala kakovosten nadzor in pretočnost prometa čez mejo.

Počitnice so tu in z njimi tudi gneča na cestah proti morju

V času počitnic je namreč znova pričakovati gnečo na cestah proti morju in predvsem na mejnih prehodih s Hrvaško. Slovenska policija je sicer obvestila Evropsko komisijo o možnem odstopu od sistematičnega nadzora na mejah do 30. septembra in določila mejne prehode, kjer se ob izpolnjevanju kriterijev lahko izvaja taka mejna kontrola.

Prometno so poleti tradicionalno najbolj obremenjeni konci tedna, in sicer v petek in soboto v smeri iz urbanih središč proti turističnim krajem ter od Avstrije proti Hrvaški, v nedeljo pa v obratni smeri. Dodatno na gostoto prometa vpliva začetek počitnic v drugih evropskih državah.

Tako s 1. julijem začenjajo počitnice med drugim v delu Avstrije, na Češkem in Slovaškem ter delu Nemčije, kaže prometni koledar prometnoinformacijskega centra. Po za zdaj dostopnih informacijah tam sicer trenutno ne poročajo o daljšem čakanju na katerem od mejnih prehodov.