Hollande blizu absolutne prevlade

Francoski predsednik Franocis Hollande je tik pred drugim triumfom. V prvem krogu parlamentarnih volitev so socialisti skupaj z zavezniki prejeli 46,8 odstotka glasov, medtem ko je doslej vladajoča Zveza za ljudsko gibanje (UMP) dobila le 34,1 odstotka, kažejo končni izidi, ki jih je objavilo notranje ministrstvo.

Socialisti lahko z zavezniškimi strankami računajo na najmanj 283 sedežev v 577-članskem parlamentu. Inštituti za javnomnenjske raziskave TNS Sofres, Ipos in OpinonWay pa menijo, da bi socialisti s tesnimi zavezniki (radikalnimi socialisti PRG, levo republikansko MRC ter različnimi levimi strankami) lahko dobili med 283 in 329 sedežev v 577-članski nacionalni skupščini. Tako za dosego absolutne večine 289 poslancev ne bi bili odvisni od podpore Zelenih, predvsem pa ne od podpore protikapitalistične Leve fronte Jean-Luca Melenchona, ki je dobila 6,9 odstotka glasov.

Podobno kot na predsedniških volitvah, ko je skrajna desničarka Marine Le Pen zbrala okoli 18 odstotkov glasov, so tudi na parlamentarnih volilci nagradili skrajno desnico. Nacionalna fronta, ki jo vodi Le Penova, je prejela skoraj 14 odstotkov, s čimer so bistveno izboljšali rezultat iz leta 2007, ko so prejeli skromne 4 odstotke. To pa še ne pomeni, da se bo prvič po letu uvrstila v parlament. Glede na izračune francoske televizije naj bi imela od nič do tri poslance.

Hollande je pred volitvami Francoze pozval, naj mu v parlamentu zagotovijo trdno večino, da bo lahko izvedel svoj program. Francoski socialisti imajo sicer večino tudi v zgornjem domu parlamenta, senatu. Analitiki menijo, da se bo novi francoski predsednik prav na podlagi rezultatov volitev odločal, kako obsežne reforme bo izpeljal. Če bo imel večino še v spodnjem domu, bi lahko temeljito izpeljal svoj program.

Kandidati brez možnosti se pogosto umaknejo v dobro stranke

V Franciji od začetka pete republike leta 1958 velja polpredsedniški sistem, v katerem ima parlament manjše pristojnosti kot v številnih drugih državah. Vendar pa predsednik republike potrebuje večino v nacionalni skupščini, da oblikuje vlado.

Če večine v parlamentu nima, je prisiljen v kohabitacijo, kot Francozi imenujejo sobivanje predsednika in vlade različnih političnih usmeritev.

V Franciji je v veljavi večinski volilni sistem, volitve pa potekajo v dveh krogih. V drugi krog se v posameznem okraju prebijejo kandidati, ki v prvem krogu dobijo najmanj 12,5 odstotka glasov vseh vpisanih volivcev. Če posamezen kandidat že v prvem krogu dobi več kot 50 odstotkov glasov oziroma glasove vsaj četrtine vseh vpisanih volivcev, se avtomatično uvrsti v parlament.

Dejansko sicer stranke pred drugim krogom pogosto sklepajo dogovore, da se kandidati, ki imajo slabše možnosti, umaknejo, pogosto v zameno za uslugo stranki v drugem volilnem okraju.

Parlamentarne volitve v Franciji od leta 2002 potekajo vsakih pet let, dober mesec za predsedniškimi. V prvem krogu volitev se je za glasove 46 milijonov volilnih upravičencev potegovalo dobrih 6600 kandidatov, od tega okoli 40 odstotkov žensk.