Knjiga, ki jo je napisal nemški pisatelj Norman Ohler, razkriva že dlje časa trajajoče govorice, da so bili Hitlerjevi nacistični vojaki odvisni od Pervitina, tabletke iz kristalnega metamfetamina.
Adolf Hitler je skoraj celo svojo vojsko zastrupil oziroma zasvojil z drogami. Tekom svojega vladanja je samo ob eni priložnosti poslal svojim vojakom kar 35 milijonov tabletk. Ohler je več let brskal in prebiral nemške in ameriške posnetke, da bi izvedel podrobnosti o Hitlerjevi vsiljeni zasvojenosti, ki je pripeljala do smrti 30 milijonov ljudi.
Samo ena tabletka je bila dovolj, da so vojaki lahko bedeli več ur, zato so verjeli, da je podobna ''le kavi''. Sčasoma so ugotovili, da jim tabletka pomaga bedeti več dni skupaj, da so lahko prehodili tudi do 58 kilometrov na dan.
Leta 2005 so v nemškem časniku Der Spiegel zapisali zgodbo o tem, kako je tabletka prišla do nemške vojske. To je vpeljal nemški vojaški zdravnik, ki je na 90 študentih izvedel poizkus, s katerim je prišel do ugotovitve, da bi jim omenjena tabletka lahko ''pomagala zmagati v vojni''. Manj kot pol leta pozneje so več milijonov tabletk poslali na prve bojne linije in jih razdelili nacistom pred invazijo.
Čez čas je navada postala odvisnost, kar dokazujejo pisma vojakov. Novembra 1939 je nek vojak na Poljskem pisal družini: ''Težko je tukaj... Danes vam pišem predvsem zato, da vas prosim za Pervitin.' Šest mesecev pozneje, piše: ''Mogoče mi lahko pošljete še nekaj Pervitina , da bom imel zalogo?'' Čez dva meseca pa še: ''Če je sploh mogoče, mi prosim pošljite še Pervitin.''
Uporaba droge sploh ni bila skrivnost, vsaj na začetku ne. Ohler je našel britanski časnik iz tistega časa, ki je poveličeval drogo kot ''čudežno tabletko''. Čeprav naj bi z uporabo droge prenehali leta 1941, ko so jo prepovedali, pa je Ohler govoril z nekim generalom, ki je povedal, da so jo uporabljali še veliko dlje časa.
Ali je Hitler užival metamfetamin ni znano, Ohler pa predvideva, da ni užival Pervitina. Če je to res, je to ena izmed redkih stvari, ki jih ni poskusil. Glede na osebne zapise Hitlerjevega zdravnika, Theodorja Morrella, so Hitlerju neprestano vbrizgovali doping, dvomljive hormone in trde droge. V času njegove zadnje ofenzive pozimi leta 1944, Hitler že dolgo časa ni bil več trezen niti en sam dan.
Metamfetamin je nedvomno igral pomembno vlogo pri morilskih in nečloveških pobojih, ki so jih izvajali nacisti, saj jim je najprej opral možgane, pozneje pa je iz njih izvabil jezo in bes. Še več škode pa je povzročilo Hitlerjevo uživanje heroina. V njegov krvni obtok je vstopil skoraj takoj in mu prinesel občutek evforije, potem pa ga je ponesel v stanje delirija. Ko pa so učinki droge popustili, je nastopilo obilno znojenje, huda vznemirjenost in nenadzorovana jeza.
