Ratko Mladić se je rodil 12. marca 1942 v vasi Kalinovik v Bosni in Hercegovini. Vojaško kariero je začel v Jugoslovanski ljudski armadi (JLA) nekdanje SFRJ. Ko se je leta 1991 začela vojna v nekdanji Jugoslaviji, je poveljeval devetemu korpusu JLA v bojih s hrvaško vojsko na območju Knina. Pozneje mu je Beograd zaupal poveljstvo JLA na območju BiH s sedežem v Sarajevu.
Oktobra 1991 je dobil čin generalmajorja, leto pozneje so ga povišali v generalpodpolkovnika. Ko je skupščina bosanskih Srbov maja 1992 izglasovala oblikovanje srbske vojske v BiH, je postal njen poveljnik. Na položaju je ostal ves čas vojne v BiH (1992–1995), leto dni po podpisu Daytonskega mirovnega sporazuma oziroma oktobra 1996 ga je razrešila naslednica Radovana Karadžića na položaju predsednika Republike srbske, Biljana Plavšić. Moral se je uradno upokojiti.
Obtožen genocida
Mladić je na haaškem sodišču za vojne zločine obtožen genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti med vojno v BiH. Osrednja dogodka med vojno v BiH, za katera naj bi bil skupaj s Karadžićem kazensko odgovoren tako kot posameznik kot tudi po poveljniški odgovornosti, sta bila 43 mesecev trajajoče obleganje Sarajeva in zavzetje Srebrenice, ki leži tik ob meji BiH s Srbijo.
Odgovoren za najhujši pokol po drugi svetovni vojni
V Srebrenici, kamor se je med srbskim obleganjem območja zateklo skoraj 30.000 muslimanov, se je zgodil eden najhujših pokolov v Evropi po drugi svetovni vojni. Srbske sile so ofenzivo na Srebrenico začele 9. julija 1995, Združeni narodi kljub pozivom niso posredovali, Mladić pa je v mesto s svojo vojsko 11. julija vkorakal v spremstvu srbskih televizijskih kamer.
"Osvoboditelji srbske Srebrenice" so ločili ženske z otroki od moških in dečkov, slednje pa nato odpeljali, kot so pojasnjevali, na "zaslišanje zaradi suma vojnih zločinov". Do 19. julija so nato enote pod Mladićevim poveljstvom ubile skoraj 8000 zajetih muslimanov.
Izginil po aretaciji Miloševića
Haaško sodišče je leta 1995 objavilo obtožnico zoper Mladića. Po koncu vojne v BiH leta 1995 se je sicer vrnil v Beograd, kjer je užival odkrito podporo tedanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Haaški obtoženec se je odkrito kazal v javnosti vse do aretacije Miloševića aprila 2001, ko so Miloševića nove oblasti dva meseca pozneje izročile sodišču v Haagu.
Od takrat se je za Mladićem izgubila vsaka sled. Pojavila so se namigovanja medijev ter "zaupnih" ali "dobro obveščenih virov", ki so ga videli bodisi v Republiki srbski bodisi v Srbiji oziroma Črni gori. Uradni Banjaluka, Beograd in Podgorica so vztrajno zatrjevali, da ne vedo, kje je, in da ga ne skrivajo.
KOMENTARJI (180)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.