Tujina

Haiti pet let po katastrofi še vedno ohromel: državo pestita še kolera in politična kriza

Port-au-Prince, 11. 01. 2015 10.27 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Potres jakosti 7 je pred petimi leti v zgolj minuti velik del Haitija spremenil v ruševine in pepel. To je bilo najmočnejše tresenje tal v zgodovini Severne in Južne Amerike. Po peih letih si država še ni opomogla.

Haiti je pred petimi leti prizadel katastrofalni potres. Po petih letih se slika ni bistveno izboljšala.
Haiti je pred petimi leti prizadel katastrofalni potres. Po petih letih se slika ni bistveno izboljšala. FOTO: Reuters

Haiti je pred petimi leti prizadel katastrofalen potres, v katerem je umrlo več kot 200.000 ljudi, skoraj dva milijona jih je ostalo brez strehe nad glavo. V obubožani državi na zahodu otoka Hispaniola še danes več deset tisoč ljudi živi v šotorih, obsežna območja ostajajo v ruševinah. Haiti poleg tega pestita politična kriza in kolera.

V minuti se je velik del države spremenil v ruševine

Na Haitiju so se tla 12. januarja 2010 stresla ob 16.53 po lokalnem času. Potres jakosti 7 je v zgolj minuti velik del države spremenil v ruševine in pepel. To je bilo najmočnejše tresenje tal v zgodovini Severne in Južne Amerike.

V najrevnejši državi na zahodni polobli, ki je pred petimi leti doživela svoj najbolj črn dan, je bilo uničenih skoraj 4000 šol, porušilo se je 30 bolnišnic. Sredi vsega kaosa je oktobra istega leta trpljenje Haitijcev povečal še izbruh epidemije kolere, za katero so okrivili modre čelade ZN in njihovo slabo higieno.

Ena izmed porušenih katedral v potresu leta 2010.
Ena izmed porušenih katedral v potresu leta 2010. FOTO: Reuters

Na tisoče ljudi še vedno v taboriščih

Haiti se vse odtlej ne uspe postaviti na noge. Obnova napreduje le počasi. Veliki infrastrukturni projekti le polagoma spreminjajo obličje prestolnice Port-au-Prince, kjer je imel potres žarišče, kupi ruševin z ulic izginjajo počasi, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Država ostaja odvisna od pomoči iz tujine. Po potresu so ji obljubili več milijard dolarjev, a velikega dela teh sredstev Haitijci niso nikoli videli, kar pa so dobili, so večinoma porabili za nujno pomoč takoj po tresenju tal.

Poročilo, ki ga je v četrtek objavil Amnesty International, poudarja, da več kot 13 milijard dolarjev pomoči ni prineslo ustreznih bivališč za prizadete v potresu.

Katedrala je tudi danes še vedno v enakem stanju.
Katedrala je tudi danes še vedno v enakem stanju. FOTO: Reuters

Na Haitiju naj bi delovalo še 123 taborišč. Brez strehe nad glavo je še vedno več kot 85.000 ljudi, 25.000 družin živi v neustreznih domovih. Poleg tega so iz taborišč od leta 2010 pregnali več kot 60.000 ljudi, izgon grozi še več tisočim.

Kot je opozoril AI, haitijska vlada zapira taborišča in prebivalcem ne ponuja alternativnih bivališč. To vzbuja skrbi, da vlada predvsem z zmanjševanjem števila taborišč meri uspeh popotresne obnove.

Številni Haitijci so v potresu izgubili več kot samo domove. V enem izmed taborišč v preprostih domovanjih živi okoli 4000 ljudi, ki so v potresu izgubili enega izmed udov.

Prebivalce pesti tudi kolera

Haiti je tudi v primežu politične krize, pesti jih tudi kolera.
Haiti je tudi v primežu politične krize, pesti jih tudi kolera. FOTO: Reuters

Prebivalstvo še vedno pesti tudi kolera. V prvi polovici minulega leta so glede na informacije AI zabeležili občuten porast primerov te smrtonosne bolezni.

Kot je opozoril AI, naj bi imelo še junija lani le 67 odstotkov prebivalcev taborišč dostop do stranišča, sicer pa naj bi bilo povprečno število ljudi na delujoče stranišče 82.

Haitiju, kjer 80 odstotkov od deset milijonov prebivalcev živi pod pragom revščine, polovica jih je podhranjenih, brezposelnost pa je 40-odstotna, sedaj grozi še huda politična kriza. V ponedeljek, natanko pet let po potresu, bo država najverjetneje ostala brez parlamenta.

Vlada in opozicija sta namreč v stalnem sporu, zaradi česar oblastem že štiri leta ni uspelo sklicati parlamentarnih volitev. Ob obletnici potresa bodo večini poslancev potekli mandati, vlada predsednika Michela Martellyja pa bo lahko zatem vladala le z dekretom.
 

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (14)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

dannyer
11. 01. 2015 20.04
+5
pred potresom so imeli skoraj 9 milijonov ljudi . in to 5 let nazaj . ki je vzel okoli 250.000 življenj . če bi se to zgodilo v evropi se ne bi opomogli nikoli . danes jih ima haiti 11 milijonov ljudi . že prvo leto so naredili + kljub veliki izgubi ????? res na koncu so drugi krivi za držav ki imajo preveliko rodnost .
BŠK
11. 01. 2015 18.31
-1
Ko je bila v Centru Ljubljane fotografska razstava na omenjeni dogodek sem si jo seveda ogledal in zahteval prav njihovega organizatorja ter ga kasneje povabil na šnopček in še vedno sva v kontaktu. Sem mu povedal kakšne so razmere pri nas in na kaj je potrebno biti pozoren. Bom šel kmalu k njemu na obisk. Vi pa še vedno sanjajte
jz321
11. 01. 2015 18.47
-1
Ma ne?! Na obisk boš šel na Haiti??? Blagor tebi! Jaz še nikoli nisem bil tam... bil sem sicer že nekajkrat v sosednji Dominikanski republiki (pa še marsikje), ampak Haiti stari... ti si res car...mi vsi ti ne sežemo do kolen :)))
Mejduš
11. 01. 2015 16.40
+0
Sloveniji je velik problem,ki so slabo viden, nividijo druge kot sam sebe in to spoh če je na tašnem stolčku ki je pri finančnem koritu.
Skopušnik Janez
11. 01. 2015 12.13
+1
Desne tja poslat naj malce pomagajo svetu, ne da le zdraho delajo.
Jožajoža
11. 01. 2015 12.12
+24
zanimivo. tudi v sloveniji se od prvih poplav in potresov v posočju po 1o letih ni nič spremenilo. ljudje so zapufali, naredili so sami, koliko so lahko, država pa je obljubljeno porabila za svoj javni sektor ki se ima državo v državi.
Condor
11. 01. 2015 12.05
+7
Nič čudnega, da je tako. Za mene je bila tista kraja enih prebivalcev te države drugim prizadetim v poplavah navaden zločin. Kako si bodo pomagali, če si pa kradejo.
jz321
11. 01. 2015 11.27
+8
Nekateri narodi pač ne znajo upravljat lastne države in bi bilo bolje, če bi to namesto njih počeli tisti, ki znajo.
Nauders
11. 01. 2015 11.46
+6
res je, fučka se jim, tako jim pač paše
Našvasan_zob
11. 01. 2015 14.27
-3
jz321 tko nekak so razmišljal v IMF in Svetovni banki predn so razjebal Jugoslavijo.. Dons je pa kao ful bolš.. sam brezposelnost je višja kot je kadarkoli bla v Jugi... Demokracija po bankirsko..
jz321
11. 01. 2015 15.24
+8
Ja, itak... vsi drugi so krivi za razpad Jugoslavije in vse naše težave, samo mi ne. Btw, Slovenci smo tudi eni tistih, ki ne znajo upravljat svoje države.
Našvasan_zob
11. 01. 2015 16.35
-3
Kdo pa je sposoben vodit državo? Najd mi eno državo k ni do grla v dolgovih... Ni problem v vodstvu države, problem je v fundaciji FIAT monetarnih sistemov..
Smrekar1
11. 01. 2015 11.26
+10
Zadnji odstavek članka pove vse.
Našvasan_zob
11. 01. 2015 10.49
+18
Ni blo cajta.. smo bli preveč bizi z destabilizacijo Sirije.. Mogoče čez 5 let..