Na Islandiji se je začelo sojenje nekdanjemu premierju Geiru Haardeju, ki je obtožen, da je pred štirimi leti z neustreznim ravnanjem kljub številnim opozorilnim znakom storil premalo, da bi preprečil ali vsaj omilil finančni zlom. Leta 2008 so bankrotirale tri največje islandske banke.
Haarde je obtožbe, da ni uspel primerno zaščiti svoje države pred finančnim zlomom, zanikal. Dejal je, da nihče ni točno vedel, kako hudo je stanje, dokler se banke niso zlomile. "Zanikam vse obtožbe in verjamem, da zanje ni osnov," je dejal in dodal, da je tokrat prvič lahko odgovarjal na vprašanja o primeru.
Del primera sestavlja tudi obtožba, da nekdanji premier ni upošteval predlogov, ki jih je sestavil vladni odbor leta 2006, da bi okrepil islandsko gospodarstvo. Haarde je pred sodiščem dejal, da delo odbora v nobenem primeru ne bi moglo preprečiti finančnega zloma.
"Nihče ni predvidel, da se bo zgodil finančni zlom na Islandiji" leta 2008, je dejal. Zagotovil je, da vlada ni popolnoma razumela, koliko dolga imajo državne banke. Haarde je še dejal, da problemov ne bi bilo, če banke ne bi ravnale neodgovorno in če ne bi bilo mednarodnih pritiskov. "Vedeli smo za krizo, a nismo vedeli, da banke delujejo tako neodgovorno in tudi nelegalno," se je zagovarjal nekdanji predsednik vlade.
Haarde je med zagovorom še dejal, da so državne oblasti poskušale narediti vse, kar je bilo v njihovih močeh, da bi preprečile krizo, in da imajo "čisto vest".
Islandija si po krizi še vedno ni popolnoma opomogla. Z množičnimi protesti so januarja 2009 s položaja vrgli Haardeja in njegovo vlado ter na referendumu skoraj soglasno zavrnili protikrizne ukrepe, ki so predvidevali vračanje tujih dolgov. Mednarodni denarni sklad je Islandiji nato posodil dve milijardi dolarjev in prebivalci te otoške države so svoje gospodarstvo postopno postavili spet na noge.
KOMENTARJI (17)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.