Na pomoč so lokalnemu prebivalstvu že priskočile mednarodne humanitarne organizacije. (Foto: Reuters)

Medtem ko se Rusija in Gruzija obtožujeta za napade na nasprotno stran, mednarodna javnost sprti strani vse glasneje poziva k prekinitvi spopadov. Gruzija trdi, da je več kot deset ruskih bombnikov napadlo cilje na gruzijskem ozemlju, tudi v okolici prestolnice Tbilisi in mesta Gori. Iz mesta z več kot 50.000 prebivalci je iz strahu pred ruskimi napadi zbežalo do 80 odstotkov prebivalcev, so danes po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočili iz Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR). Humanitarni položaj v Gruziji je zelo resen, opozarjajo mednarodne človekoljubne organizacije. Svetovni program za hrano (WFP) in Francija sta v Tbilisi tako že poslali nujno pomoč, Rusija pa razdeljuje pomoč v Južni Osetiji, kamor predstavniki mednarodnih organizacij zaenkrat še niso uspeli prodreti. Evropska komisija je v nedeljo zvečer sprostila milijon evrov pomoči. Pomoč je obljubil tudi Rdeči križ.

Čeprav rusko zunanje ministrstvo zanika okupacijo Gorija, pa očividci poročajo o ruskih tankih v središču mesta, s čimer se je odprla še druga fronta v Gruziji. Gruzijski predsednik Mihail Sakašvili je dejal, da so Rusi s to operacijo njegovo državo uspešno presekali na pol. Gruzijske sile naj bi sedaj krepile svoje pozicije, da bi zaščitile vsaj prestolnico Tbilisi. Gruzijski premier pa je pozno zvečer sporočil, da so ruske sile vkorakale tudi v pristanišče Poti ob Črnem morju.

Rusi po drugi strani zatrjujejo, da je Gruzija znova napadala v bližini prestolnice Južne Osetije Chinvali, čeprav naj bi gruzijske sile po trditvah Tbilisija že v nedeljo odložile orožje in se umaknile. Ruska stran poroča o treh žrtvah med svojimi vojaki, medtem ko gruzijski predsednik trdi, da so gruzijske sile ubile več sto ruskih vojakov in sestrelile najmanj 80 ruskih vojnih letal. Ob tem dodaja, da globoko obžalujejo izgube življenj. Po njegovih besedah je med žrtvami spopadov v Gruziji kar 90 odstotkov civilistov. Gruzijski mediji poročajo, da so novinarsko konferenco prekinili, saj naj bi v neposredni bližini predsedniške palače eksplodirale bombe.

Oblasti Južne Osetije so sporočile, da so gruzijske enote okrepile obstreljevanje te pokrajine. Tudi tiskovni predstavnik urada predsednika Rusije pa je sporočil, da je slika na terenu popolnoma drugačna od tiste, ki jo gruzijske oblasti pošiljajo v svet. V južnoosetijskem sporu zahod obravnava napadalce kot žrtve, je opozoril ruski premier Vladimir Putin. Tiskovna agencija Reuters poroča, da ruski vojaki v južnoosetijski prestolnici delijo hrano in vodo prebivalcem. "Hvala bogu, da so prišli Rusi. Zdaj gre na bolje," je novinarjem Reutersa povedala babica, ki se je s svojim 7-letnim vnukom skrivala v kleti.

Kaj je res in kaj ne?

Ranjeni gruzijski vojak (Foto: Reuters)

Iz gruzijskega zunanjega ministrstva so sporočili, da je nad njihovim ozemljem ponoči letelo več kot 50 ruskih vojnih letal, ki so izvajala bombne napade. Ruska vojska je bombardirala gruzijske vojaške baze in radarje, ki se nahajajo v okolici gruzijske prestolnice Tbilisi, trdijo Gruzijci. Predstavniki ruske vojske so že zavrnili omenjene navedbe. "50? To so povedali? Kako pa so jih prešteli, če je bila noč?" so se na novinarski konferenci spraševali ruski vojaški predstavniki. Trdijo tudi, da ruske enote niso vstopile na gruzijsko ozemlje. Prav tako so zanikali bombardiranje naftovodov, ki potekajo po gruzijskem ozemlju. Predstavnik azerbajdžanske naftne industrije je sporočil, da se njihova nafta še vedno brez težav pretaka po gruzijskih naftovodih.

Namestnik načelnika generalštaba ruske vojske Anatolij Nogovicin je danes zatrdil, da ruske kopenske enote izven Južne Osetije niso bile napotene. "Naloga ruskih mirovnih sil ni zasedba gruzijskega ozemlja," je dejal, potem ko je gruzijski predsednik Moskvo obtožil, da s tanki napada tudi drugod v Gruziji, ne samo v Južni Osetiji. Nogovicin je še sporočil, da je v spopadih v Južni Osetiji doslej umrlo 18 ruskih vojakov, 52 je ranjenih, 14 pa jih še pogrešajo. Sestreljena so bila tudi štiri ruska letala. Dodal pa je še, da se na strani gruzijske vojske borijo tudi "tujci", vendar ni mogel povedati iz katerih držav.

Konflikt se širi v Abhazijo

Razmere se zaostrujejo tudi v drugi gruzijski regiji Abhaziji. Abhazijske sile so namreč obkolile gruzijske vojake v sporni dolini Kodori in jim postavile ultimat, naj položijo orožje ali pa jih bodo napadli. Medtem ko ima Abhazija redko poseljeno dolino Kodori, ki leži na meji z Rusijo, za del svojega ozemlja, je Sakašvili leta 2006 po policijski akciji tam vzpostavil gruzijsko oblast. Opazovalna misija ZN (UNOMIG) je sicer svoje opazovalce z območja ta konec tedna umaknila.

Rusija je sicer tudi v Abhazijo, ki leži ob Črnem morju, v preteklih dneh napotila 9000 vojakov in 350 vojaških vozil. Okrepili naj bi ruske mirovne sile, ki so tam že nameščene. Ruska vojska je danes izvedla akcijo iz Abhazije 40 kilometrov v notranjost Gruzije. Premik proti Senakiju na zahodnem delu Gruzije je potrdila tudi ruska stran, njihovo zunanje ministrstvo pa je pojasnilo, da je bila operacija nujna za preprečitev novih napadov gruzijske strani v Južni Osetiji. "V Senakiju so potekale priprave na tovrstne napade," je dejal predstavnik ruskega zunanjega ministrstva.

O miru le na papirju

Ponekod po svetu so se že zbrali nasprotniki ruskega vdora na gruzijsko ozemlje. (Foto: Reuters)

Sakašvili je danes v prisotnosti francoskega zunanjega ministra Bernarda Kouchnerja in njegovega finskega kolega Alexandra Stubba podpisal mirovni predlog, v katerem se je zavezal k prekinitvi ognja, je sporočil visoki gruzijski varnostni predstavnik Aleksander Lomaja. Dodal je še, da bodo podpisani predlog predstavili tudi Rusiji. Vendar iz Kremlja prihajajo informacije, da bodo predlog hitro zavrnili, predvsem zato, ker Gruzija še vedno nadaljuje z vojaškimi akcijami. Namestnik ruskega premiera Sergej Ivanov je za CNN dejal, da Moskva zavrača mirovni predlog EU in Ovseja, saj se mora Tbilisi o prekinitvi vojaških spopadov pogajati neposredno s separatističnima republikama Južno Osetijo in Abhazijo.

Zunanji ministri sedmih svetovno najbolj razvitih držav sveta so Rusijo sicer danes pozvali k takojšnjemu prenehanju spopadov z gruzijskimi silami. Prav tako so Rusijo pozvali k spoštovanju ozemeljske celovitosti, so sporočili iz ameriškega zunanjega ministrstva.

ZDA, najmočnejša zaveznica Gruzije, sicer že ves čas pritiskajo na Rusijo, naj ustavi napade. Posvarile so jo tudi o možnosti resnih posledic v odnosih z Zahodom. Ameriški predsednik George Bush je obsodil Moskvo zaradi "neprimernega odziva“ na južnoosetijsko krizo. Bush, ki ne skriva ameriških simpatij do gruzijskega predsednika in njegove prozahodne politike, je v Pekingu dejal, da je z ruskim premierjem Vladimirjem Putinom odločno spregovoril o krizi. "V pogovoru sem bil zelo odločen … Izrazil sem svojo zaskrbljenost nad neprimernim odzivom Rusije. Obsojamo bombardiranje zunaj Južne Osetije,“ je povedal Bush za ameriško televizijo NBC Sports.

Rusija je za torek pozvala h kriznemu vrhu NATO-Rusija, na katerem bi govorili o dogajanju v Gruziji in Južni Osetiji. V Natu so zahtevo prejeli in ji tudi ugodili, priprave na srečanje, ki se ga bo udeležila tudi gruzijska zunanja ministrica Eka Tkešelašvili, pa že potekajo. O situaciji naj bi ponoči razpravljali tudi Združeni narodi, potem ko so njihovi opazovalci potrdili, da so ruske sile zavzele gruzijsko vojaško bazo v Senakiju.

'Kaj pa Srbija?'

Na kritiko Zahoda o uporabi sile v Južni Osetiji se je odzvala Rusija že odzvala. Kot je sporočilo stalno predstavništvo Rusije pri zvezi Nato, bi se morali spomniti operacije Nata proti Srbiji. Rusija namreč ne namerava poslušati tovrstnih ocen s strani zveze, ki je Srbiji poskušala prinesti "milost demokracije" prek obstreljevanja Beograda, rušenja srbskih mest, mostov in infrastrukture, so zapisali v nedeljskem sporočilu. Kot so še zapisali, naj bi "Rusija v Južni Osetiji delovala v okviru samoobrambe in ščitila svoje mirovne sile in civilno prebivalstvo pred napadalcem, ki je položil roko na življenje in varnost mirnih prebivalcev".

Kako je prišlo do spora?

Spomnimo, da je gruzijska vojska v noči na petek napadla Južno Osetijo, saj naj bi zaznali premike "oboroženih separatistov“. V konflikt se je vmešala tudi Rusija, ki zatrjuje, da želi le zaščititi svoje državljane (več kot 90 odstotkov prebivalcev Južne Osetije ima rusko državljanstvo) in pripadnike ruskih mirovnih sil.

Naftovodi, ki potekajo skozi Gruzijo, so pomembna strateška točka za zahodne države. Prav zaradi tega dejstva so v Združenih narodih napeti odnosi, poroča tiskovna agencija Reuters.

Južna Osetija mednarodno ni priznana, čeprav je po razpadu Sovjetske zveze razglasila neodvisnost in si jo izborila v vojni z Gruzijo. Ne priznava je nobena suverena država, Gruzija pa ji tudi odreka ozemeljsko celovitost. Gruzija Rusiji očita, da vojaško pomaga Južni Osetiji ter s tem ohranja svojo prisotnost na Kavkazu.

Abhazija, ki je s svojimi vojaki tudi prisotna v gruzijsko-ruskem spopadu, je druga pokrajina, ki si jo Gruzija želi ponovno priključiti k svojemu ozemlju.

Gruzijsko mesto Gori po ruskem bombardiranju. (Foto: Reuters)

So slovenski državljani na varnem?

"Ministrstvo za zunanje zadeve državljanom RS do nadaljnjega odsvetuje potovanje v Gruzijo," je MZZ sporočilo v petek. V Gruziji se nahaja tudi naš posebni poročevalec Dare Hriberšek. Po podatkih slovenskega zunanjega ministrstva sta bili v gruzijski prestolnici Tbilisi Slovenki, stari 19 in 26 let, ki sta sodelovali na poletni šoli. Dekleti sta v stikih z veleposlaništvom in starši in se bosta preko Ankare vrnili v domovino. V Tbilisiju je tudi dopisnica Dela iz Rusije Polona Frelih, s katero je ministrstvo v rednih stikih; zadnje kontakte z njo so imeli v soboto.

O tem, ali se v Gruziji morda nahajajo tudi slovenski turisti, smo povprašali nekatere slovenske potovalne agencije, ki med svojimi aranžmaji ponujajo potovanja v Gruzijo. V treh so povedali, da v Gruziji slovenskih turistov nimajo. Potovalni aranžmaji so predvideni predvsem za julij in september. Kot so še pojasnili, se bodo o organizaciji napovedanih potovanj v Gruzijo v prihodnje odločili predvsem na podlagi varnostne situacije v tej državi.