Ameriški predsednik George Bush je znova spregovoril o razmerah v Gruziji. Napovedal je, da bo v znak podpore državi Tbilisi obiskala ameriška zunanja ministrica Condoleezza Rice. Bush je v govoru Rusijo pozval, naj spoštuje dogovor o premirju, saj naj bi dobil zanesljive informacije o njegovem kršenju. Napovedal je, da bo v regijo napotil ameriške vojaške ladje in letala s humanitarno pomočjo, prvo je že pristalo v Tbilisiju. Po ukazu predsednika Busha, ki je Rusijo pozval, naj tega ne poskuša preprečiti, v Gruzijo prihaja tudi osebje ameriške vojske in mornarice.

Gruzijski predsednik Mihail Sakašvili si je to razlagal tudi kot ameriško vojaško posredovanje. "Slišali ste izjavo ameriškega predsednika, da Združene države začenjajo vojaško-humanitarno operacijo v Gruziji. To pomeni, da bodo gruzijska letališča in pristanišča prišla pod kontrolo ameriškega obrambnega ministrstva z namenom izvesti humanitarne in druge misije," je Gruzijcem povedal v televizijskem nagovoru. Pentagon je takšne načrte zanikal.

Kljub temu se je odzvala tudi Moskva. Zunanji minister Sergej Lavrov je Združene države obtožil, da na Kavkazu igrajo nevarno igro. Pozval jih je, naj se odločijo med resničnim partnerstvom z Rusijo in sodelovanjem z "virtualnim" gruzijskim vodstvom, ki ga je označil za ameriški projekt. Dodal je, da je Washington že posvaril o nevarnostih, ki jih lahko prinese podpora gruzijskemu predsedniku. "Bush ni v govoru ničesar povedal o tem, kako je Gruzija vsa ta leta tudi od Amerike dobivala orožje," je dodal.

Ostre besede pa je namenil tudi ostalim zahodnim državam, ki so, kot je dejal, 8. avgusta brez besed spremljale bombardiranje južnoosetijske prestolnice Činvali. "Zahodna politična elita se je zbudila šele, ko so se ruske oblasti odločile, da svojih mirovnih sil ne bodo prepustile usodi, da ne bodo dovolile takšnega etničnega čiščenja, kot se je zgodilo v Srebrenici," je zaključil.

V gruzijskem pristanišču Poti, kamor so vkorakale ruske sile, je zgorela ladja obalne straže. Gruzijski predsednik Sakašvili ljudi zdaj prepričuje, da bodo Američani prevzeli nadzor nad njihovimi pristanišči in letališči. (Foto: Reuters)

Tanki niso prišli v Tbilisi

Le nekaj ur potem, ko sta se Rusija in Gruzija dogovorili o prekinitvi ognja, je prebivalce Tbilisija prestrašila novica, da se ruska vojska iz Gorija premika proti prestolnici. V konvoju naj bi bilo okoli 60 tankov ter oklepnih in drugih vozil. Nemški novinar, ki jih je videl kakšnih deset kilometrov izven Gorija v smeri proti Tbilisiju, je poročal, da so iz tovornjakov sloneli ruski vojaki in vzklikali "Tbilisi! Tbilisi!" ter mahali z ruskimi zastavami. Na tovornjakih naj bi bili šotori in zaloge.

Poročanje tujih tiskovnih agencij, da so tanki namenjeni v kakih 90 kilometrov oddaljen Tbilisi, je najprej ostro zanikala ruska stran, za njo pa še gruzijska. "Rada bi vse pomirila. Ruska vojska ne napreduje proti prestolnici," je dejala namestnica tamkajšnjega notranjega ministra Ekaterine Zguladze.

Predstavnik ruskih mirovnih sil je v telefonskem pogovoru z agencijo Reuters povedal, da iz gruzijskega vojaškega skladišča zunaj Gorija umikajo težko oborožitev. "Skladišče ni bilo varovano, vse je bilo pripravljeno za spopade. Da bi demilitarizirali območje konflikta in zagotovili varnost prebivalstva, umikamo oborožitev in strelivo," je dejal.

Sakašvili: Rusi oplenili gruzijske domove

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dejal, da Rusija ne bo dovolila plenjenja po gruzijskih krajih. (Foto: Reuters)

Gruzijski predsednik Sakašvili je pred tem ruske sile obtožil, da so s tanki vdrle v Gori in obstreljevale civilno prebivalstvo, plenile po njihovih domovih in uničile več poslopij. Iz stanovanj naj bi "odnašali pohištvo, računalnike, skratka vse, kar ima kako vrednost." Zatrdil je tudi, da prebivalce preganjajo z domov in jih selijo v koncentacijska taborišča, ki jih na hitro postavljajo po vaseh. O kaosu, plenjenju in požiganju vasi pripovedujejo tudi številni gruzijski begunci. Rusija obtožbe zavrača, Lavrov pa je tudi dejal, da ne bodo trpeli nikakršnega plenjenja.

Sakašvili je Rusijo tudi obtožil, da krši dogovor o prekinitvi ognja. Gruzijska zunanja ministrica Ekaterine Tkešelašvili, ki poskuša v Bruslju svoji državi zagotoviti pomoč Evropske unije in Nata, pa je dejala, da se napadi na Gori še niso ustavili. Rusi tudi re obtožbe zavračajo.

Jasno ni niti, kaj se dogaja v Južni Osetiji. Ameriški odposlanec v regiji je sporočil, da ima "verodostojne informacije", da se nasilje nadaljuje. Rusijo je pozval, naj se vzdrži prekomerne sile in naj ne napada civilistov, za njim je poziv ponovil tudi ameriški predsednik Bush. Predstavnica južnoosetijskih oblasti Irina Gaglojeva pa je dejala, da je v okolici prestolnice Činvali le občasno slišati kakšen strel, da tam vladajo "tipične povojne razmere", prebivalci pa zatišje izkoriščajo za pokop umrlih.

Ruska vojska je medtem sporočila, da so nad Činvalijem sestrelili tri gruzijska vohunska letala brez pilotov.

Preuranjeni načrti za mir?

Mihail Sakašvili in Nicolas Sarkozy (Foto: Reuters)

Na zgodnji jutranji novinarski konferenci je Mihail Sakašvili skupaj s francoskim predsednikom in predsedujočim EU Nicolasom Sarkozyjem v Tbilisiju predstavil mirovni načrt EU, ki sta ga sprejeli tako Rusija kot Gruzija. Kot sta povedala, je bila iz načrta s privolitvijo Tbilisija in Moskve umaknjena točka, ki predvideva začetek mednarodnih pogovorov o prihodnjem statusu obeh gruzijskih separatističnih regij Južne Osetije in Abhazije. Tako sedaj govori le še o "pogojih varnosti in stabilnosti" na tem območju. To je bila ena izmed šestih točk načrta za rešitev rusko-gruzijskega spora, ki ga je predlagal Sarkozy in ki ga je v torek v Moskvi predstavil skupaj z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom.

Zunanji ministri EU o konfliktu v Gruziji

(Foto: Reuters)

O omenjenem načrtu so se na izrednem zasedanju v Bruslju pogovarjali tudi zunanji ministri EU. Načeloma so se dogovorili, da bodo v Gruzijo poslali misijo, ki bo nadzirala prekinitev ognja. V skupni izjavi so zapisali, da mora biti povezava pripravljena ukrepati in podpreti vse poskuse za dosego miru, niso pa želeli določati krivcev.

Predsedujoči Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), finski zunanji minister Alexander Stabb, je organizaciji že predlagal, naj število svojih opazovalcev v regiji z 200 zviša na 300.

Opazovalci, ne mirovniki

Predsedujoči zunanjim ministrom EU, francoski minister Bernard Kouchner, je že pred zasedanjem omenil možnost napotitve misije EU v Gruzijo, a ni želel uporabiti izraza mirovne sile. Dejal je, da bi ruska stran verjetno sprejela "nadzornike, opazovalce" EU. Ministri so se na zasedanju strinjali, da bi napotitev mirovnikov moral odobriti Varnostni svet ZN, kjer pa ima Rusija možnost veta.

Sicer pa se je za napotitev politične misije v Gruzijo zavzel tudi zunanji minister Dimitrij Rupel. "Menimo, da bi bilo v Gruzijo dobro napotiti misijo, podobno misiji Eulex na Kosovu," je povedal. Kot je pojasnil, bi politična misija Unije prišla v Tbilisi in prispevala k "rehabilitaciji razmer". "S tem bi se tudi simbolično izkazala solidarnost EU z ljudmi v Gruziji," je prepričan vodja slovenske diplomacije.

Ukrepi proti Rusiji?

Po pisanju bruseljskega spletnega biltena EUobserver naj bi ministri med drugim govorili o morebitnih ukrepih proti Rusiji zaradi konflikta v Gruziji. Rupel je v torek ocenil, da je glavno vprašanje, kako se izogniti zaostritvam med EU in Rusijo spričo Gruzije, ob tem pa izrazil upanje, da bo EU v sredo v Bruslju ohranila enotnost, kar bo sicer po njegovem mnenju težka naloga.

Nove članice povezave, predvsem Poljska, Litva, Latvija in Estonija, namreč pozivajo k "ponovnemu pregledu" odnosov med Brusljem in Moskvo, medtem ko nekatere stare članice, med njimi Belgija in Italija, temu nasprotujejo in svarijo pred delitvijo Unije na skupine.