'Nihče ne bo plačal naših dolgov'

"Dilema je, ali bomo pustili, da nam država bankrotira ali se bomo odzvali. Nihče ne bo plačal za naše dolgove," je pred poslanci parlamenta znova zatrdil grški premier George Papandreu. "Imamo odgovornost pred grškim ljudstvom, da danes naredimo vse, kar je mogoče, da se soočimo s trenutnimi nevarnostmi, saj bo jutri prepozno. Naša naloga je pozabiti na politično ceno in pomisliti na preživetje domovine," je še dejal.

"Nihče drug kot mi sami ne more rešiti naših težav," je povedal v odzivu na vse bolj številne ocene, da bodo grške partnerice v območju evra morale finančno pomagati Grčiji in tako preprečiti, da grške težave s seboj potegnejo celotno evrsko območje.

Države evrskega območja so v posebni izjavi, sprejeti na neformalnem vrhu EU 11. februarja, med drugim poudarile, da bodo, če bo treba, odločno in usklajeno delovale za zagotovitev stabilnosti območja skupne evropske valute. Grški premier sicer od drugih voditeljev evrskega območja ni zahteval finančne pomoči, se je pa večkrat zavzel za več solidarnosti evropskih partneric.

Ugibanja o načinu pomoči Grčiji, kar bi obnovilo zaupanje v območje evra, so se v vmesnem času vrstila, nemški tednik Der Spiegel pa je konec tedna povzel še neobjavljen dokument nemškega finančnega ministrstva, ki predvideva finančno pomoč evroskupine za Grčijo.

Grčija, ki je lansko leto končala s skoraj 13-odstotnim javnofinančnim primanjkljajem in javnim dolgom v višini 120 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) ima po nekaterih napovedih vse večje težave pri zadolževanju na finančnih trgih. Ta teden naj bi tako morala prestaviti izdajo novih državnih obveznic, danes pa je udarila še novica, da je več velikih nemških bank, ki so med največjimi lastnicami grškega državnega dolga, začasno prenehalo z vlaganjem v državne obveznice te južnoevropske države.

V ameriški investicijski banki Goldman Sachs so celo opozorili, da se Grčijo že sooča z resnimi težavami pri refinanciranju državnega dolga. Grčija naj bi tako letos na finančnih trgih uspela zbrati le 14 milijard evrov, za svoje finančne potrebe pa naj bi potrebovala 55 milijard. V tem velikanu z Wall Streeta so tako ocenili, da bo Grčija preprosto potrebovala neko obliko zunanje pomoči, bodisi v obliki jamstev za novo zadolževanje ali skozi neposredno finančno pomoč. Pripravljenost za pomoč Grčiji, če bo to potrebno, sta danes znova izrazila finančna ministra Luksemburga in Francije, Luc Frieden in Christine Lagarde, vse bolj pogosti pa so tudi obiski vidnih osebnosti v Grčiji.

Prihodnji teden tako v Atenah pričakujejo evropskega komisarja za gospodarske in denarne zadeve Ollija Rehna, že danes pa naj bi bil v grški prestolnici prvi mož največje nemške banke Deutsche Bank Josef Ackermann. Deutsche Bank je pomembna posrednica pri delovanju Grčije na trgu državnega dolga.