Finančni ministri območja evra, med njimi slovenski minister Dušan Mramor, so danes potrdili dogovor o tretjem programu pomoči Grčiji v vrednosti do 86 milijard evrov. Ta prezadolžena članica območja evra bo v prvi tranši dobila 26 milijard evrov za poplačilo prihajajočih obveznosti in dokapitalizacijo bank, poročajo tuje tiskovne agencije.
Grčija bo lahko do 86 milijard evrov pomoči iz stalnega mehanizma za stabilnost evra (ESM) črpala v prihodnjih treh letih, piše v končni izjavi evroskupine. "Minulih šest mesecev je bilo zahtevnih. Na preizkušnji je bila potrpežljivost političnih odločevalcev in še bolj naših državljanov," je ob tem sporočil predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker.
"Skupaj smo zrli v praznino. Ampak danes lahko z veseljem rečem, da so vse strani spoštovale svoje obveze," je dejal. Zadovoljen je bil namreč, da Grčija uresničuje zavezo k ambicioznim reformam, ki jo je dala 13. julija, ko so voditelji evrskega območja dosegli načelni dogovor o pripravljenost na pogajanja o novem programu, druge evrske države pa izpolnjujejo takrat dano obljubo o nadaljnji solidarnosti.
"Sporočilo današnjega zasedanja evroskupine je glasno in jasno: Grčija je in bo na tej podlagi nepovratno ostala članica območja evra," je poudaril Juncker in zagotovil, da bo komisija Grčijo spodbujala pri doseganju pravične rasti, delovnih mest in investicij.
Podpredsednik komisije, pristojen za evro in socialni dialog, Valdis Dombrovskis je dejal, da bo današnji dogovor odpravil negotovost, "ki je predolgo visela nad državo in območjem evra".
"S popolnim lastništvom, zavezanostjo in implementacijo bo ta dogovor ustvaril nova delovna mesta in obnovil gospodarsko rast," je dejal Dombrovskis in z besedo lastništvo spomnil na negotove politične razmere v Grčiji oz. na vprašanje, kdo bo izvajal novi program v Grčiji. V državi se namreč vse bolj nakazujejo predčasne volitve.
Grčija je doslej dobila že 240 milijard evrov pomoči, vendar si gospodarstvo zadolžene države ni bistveno opomoglo, čeprav pa zadnji podatki kažejo, da je grško gospodarstvo v drugem četrtletju doseglo 0,8-odstotno rast.
IMF z novimi zahtevami
Že pred tem je po dolgi razpravi, ki je trajala vso noč, grški parlament potrdil nov program pomoči mednarodnih upnikov. V času razprave v grškem parlamentu je IMF sicer sporočil, da bo nadaljevanje njegove pomoči odvisno od podrobne predstavitve ukrepov grške vlade in od tega, če bodo evropski partnerji pripravljeni olajšati grški dolg, da bo ta bolj vzdržen.
"Ko bodo ti koraki narejeni, bo IMF sprejel odločitev glede sodelovanja," je sporočila Delia Velculescu, ki je pred dnevi v Atenah vodila delegacijo IMF na srečanju z grškimi in evropskimi finančnimi uradniki.
Sapin pričakuje potrditev programa za Grčijo, Schäuble pušča odprte vse možnosti
V Bruslju zaseda evroskupina, ki bo odločila o že tretjem programu pomoči za Grčijo. Po pričakovanjih bo sestanek dolg, saj je odprtih vprašanj še kar nekaj. Medtem ko francoski finančni minister Michel Sapin pričakuje potrditev dogovora, pa njegov nemški kolega Wolfgang Schäuble omenja možnost premostitvenega posojila.
Francoski finančni minister Michel Sapin je ob prihodu na zasedanje evroskupine poudaril, da so ministri v Bruslju zato, da se odločijo o začetku izvajanja tretjega programa za Grčijo. Ob tem je grški vladi priznal, da je prevzela svoj del odgovornosti, tako tehnično kot politično.
Danes bo morda potrebno določiti še podrobnosti in opredeliti postopke za izvajanje programa pomoči. "A tu smo, da se odločimo o implementaciji tretjega programa," je poudaril.
Glede ukrepov za dolžniško razbremenitev je Sapin povedal, da je treba spoštovati časovnico. Ukrepi za zmanjšanje dolžniškega bremena pridejo na vrsto jeseni, bo pa prestrukturiranje dolga nujno, da bo lahko Grčija zadihala.
Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je bil previdnejši. Priprave na tretji progam pomoči so doslej dobro tekle, od grškega kolega pa bodo ministri danes slišati več o tem, kako je z izvedbo dogovorjenega.
Schäuble je sicer poudaril, da vzporedno tečejo priprave na dve možnosti – možnost potrditve tretjega programa pomoči ter možnost novega premostitvenega financiranja za Grčijo. Brez sodelovanja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) je po njegovem edina možnost novo začasno premostitveno financiranje, med odrtimi vprašanji pa je izpostavil dokapitalizacijo bank.
Šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem pa je poudaril, da današnje srečanje ne bo kratko. Pričakuje vprašanja, kritike in pomisleke, ki jih bo treba nasloviti. A do konca večera upa, da bodo finančni ministri dosegli dogovor.
Na vprašanje, za kakšne kritike gre, je novinarje obrnil na druge finančne ministre. Je pa priznal, da velik razlog za zaskrbljenost ostaja vzdržnost dolga – še posebej je to problematično za IMF.
Tudi Dijsselbloem je napovedal, da se bodo vprašanju vzdržnosti dolga posvetili oktobra in izrazil upanje, da se bo takrat lahko programu za Grčijo pridružil tudi IMF, saj je to za evroskupino zelo pomembno.
Grčija je z mednarodnimi posojilodajalci v torek dosegla načelni dogovor o novem programu pomoči, že tretjem v zadnjih petih letih. Dogovor je že potrdil grški parlament, danes pa ga bodo prečesali še finančni ministri.
Pomemben rok za Grčijo se izteče v četrtek, ko morajo Atene Evropski centralni banki vrniti 3,4 milijarde dolga.
So Ciprasu šteti dnevi? Govorice o volitvah vse glasnejše
Izid glasovanja o že tretjem programu mednarodne finančne pomoči v grškem parlamentu kaže, da se Ciprasu vse bolj majejo tla pod nogami. Že prihodnji teden naj bi šel premier v parlament po zaupnico.
Za novo pomoč Grčiji, ki prihaja skupaj s strogimi fiskalnimi in drugimi zahtevami tujih posojilodajalcev, je po celonočno razpravi danes zjutraj glasovalo 222 od 297 prisotnih poslancev. Manjkali so le trije, saj ima grški parlament 300 članov.
A od 222 glasov za jih je le 118 prišlo iz koalicijskih vrst, čeprav ima vlada v parlamentu večino 162 poslancev, vsi ostali pa iz vrst opozicije. Med poslanci Ciprasove Sirize je tokrat "izginilo" kar 44 glasov podpore – 32 Sirizinih poslancev je glasovalo proti, 11 se jih je vzdržalo, enega pa preprosto ni bilo.
Da bi premier glasovanje o zaupnici preživel, sicer potrebuje večino glasov prisotnih poslancev, kar pa obenem ne sme biti manj od 120, ne glede na to, koliko poslancev je v dvorani.
Po zaupnico v parlament že prihodnji teden?
Grški mediji poročajo, da naj bi Cipras po zaupnico v parlament prišel že prihodnji teden. Kot datum omenjajo 20. avgust – dan ko mora Grčija poplačati okoli 3,4 milijarde evrov obveznosti do Evropske centralne banke (ECB).
Tiskovna predstavnica Ciprasove vlade Olga Gerovasili teh navedb sicer zaenkrat ni želela potrditi, ampak je novinarje odpravila z besedami, da "se bo zgodilo to, kar se po ustavi in statutu parlamenta mora zgoditi".
Teoretično ima sicer Cipras različne možnosti. Ustava ga namreč ne zavezuje, da mora nujno priti po zaupnico pred poslance, poleg tega bi lahko oblikoval novo koalicijo in na ta način pridobil potrebne glasove podpore. A slednjo možnost je premier že večkrat zavrnil. Večina poznavalcev se tako, kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, strinja, da v Atenah vse bolj "diši" po predčasnih volitvah.
Težave so sicer posledice tega, da ne le del koalicije, ampak tudi Ciprasove lastne stranke odločno nasprotuje kakršnikoli nadaljnji tuji pomoči, ki prihaja v zameno za stroge varčevalne ukrepe in brez neke vrste odpisa dolgov. Premier in njegovi zavezniki so se po drugi strani odločili, da drugače ne gre.
Cipras je tako v razpravi ponoči poslance pozval, naj potrdijo dogovor, z besedami, da bodo tako "zagotovili državi možnost preživetja in nadaljnjega boja". Kot je poudaril, je njegova vlada prevzela odgovornost za nadaljevanje boja, namesto da bi storila "samomor in potem razlagala okrog, da ni pošteno, da se je morala ubiti".
Katere pogoje mora izpolniti Grčija za nov program pomoči?
Novi program pomoči Grčiji, že tretji v zadnjih petih letih, predvideva številne reforme, ki jih bodo morale Atene izvesti v zameno za približno 85 milijard evrov svežega denarja.
Proračun: Grčija bo morala do leta 2018 doseči primarni proračunski presežek v višini 3,5 odstotka bruto domačega proizvoda. Gre za presežek prihodkov nad odhodki ob neupoštevanju plačila stroškov za obresti. Cilji za posamezna leta v vmesnem času niso tako strogi, kot so predvideli prvotno.
Finančni sistem: Vlada bo pripravila novo insolvenčno zakonodajo, lotila pa se bo tudi vprašanja slabih posojil. Grške banke bodo do konca leta dokapitalizirali z desetimi milijardami evrov.
Privatizacija: Grčija bo morala do konca oktobra začeti prodajo pristaniških objektov v Pireju in Solunu, prodati pa bo morala tudi regionalna letališča. S privatizacijo naj bi po navedbah virov pri EU v naslednjih treh letih zbrali 6,5 milijarde evrov. Vzpostavili bodo poseben sklad za privatizacijo, delovna skupina pa bo do konca leta poročala o napredku.
Birokracija: Vlada bo oklestila dodatke za zaposlene v javni upravi in jih prilagodila standardom v EU. Vzpostavili naj bi spletno platformo za prosta delovna mesta ter na splošno modernizirali javno upravo.
Tržna liberalizacija: Atene bodo razširile seznam trgovin, ki so odprte ob nedeljah, liberalizirale pa bodo tudi nekatere poklice. Znova bodo preučili tudi pravila glede delavskih protestov in kolektivnih odpuščanj.
Zdravstveni sistem: V zdravstvu bodo izvedli ključne reforme, vključno z razširitvijo zdravstvenega zavarovanja na vse državljane in uvedbo cenovne kapice za generična zdravila.
Pokojninski sistem: Gre morda za enega najbolj spornih elementov novega programa pomoči. Med drugim bodo morali odpraviti spodbude za zgodnje upokojevanje in zvišati minimalno pokojninsko dobo na 67 let.
Davki: Dogovor vključuje boj proti davčnim utajam in poneverbam. Davčna pravila bodo bolj jasna, davčne oblasti bodo dobile dodatne pristojnosti, davčni nadzor bo institucionalno okrepljen. Atene so pred začetkom pogajanj o novem programu pomoči že zvišale davek na dodano vrednost na nekatere dobrine.
KOMENTARJI (149)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.