Evropski finančni ministri Grčiji odobrili še tri leta pomoči, banke bi lahko odprli že naslednji teden

Grški parlament je zgodaj zjutraj uro po polnoči potrdil predlog zakona z reformami, ki so jih zahtevali mednarodni upniki za nadaljevanje pomoči. Za predlog so glasovali pripadniki vladajoče stranke Siriza, kakor tudi pro-evropska opozicija. Proti pa je bil nekdanji finančni minister Janis Varufakis.

Za paket reform je glasovalo 229 poslancev, proti jih je bilo 64, šest poslancev pa se je vzdržalo. Poleg Varufakisa je proti glasovalo še nekaj vidnih članov vladajoče Sirize, med njimi minister za energijo Panagiotis Lafazanis ter predsednica parlamenta Zoe Konstantopu.

Premier Aleksis Cipras je pred glasovanjem poslancem povedal, da se ne strinja z večino dogovora sklenjenega v Bruslju, ki v zameno za pomoč zahteva višje davke, pokojninsko reformo, privatizacijo in druge ukrepe. Vendar pa je razložil, da Grčija nima druge izbire, če želi ostati v območju evra.

Vladajoča koalicija razpada, predčasne volitve že jeseni?

Proti predlaganim ukrepom, na katere je premier pristal, čeprav je obenem priznal, da niti sam vanje ne verjame, je ponoči glasovala četrtina poslancev Sirize, med njimi trije vladni ministri. Ukrepi so sicer dobili široko podporo, saj so jih podprle proevropske opozicijske stranke.

Več poznavalcev razmer v Atenah, celo nekateri Ciprasovi tesni sodelavci, je danes ocenilo, da s tako velikim številom Sirizinih poslancev, ki utegnejo že v bližnji prihodnosti blokirati ključne reformne zakone, ki jih zahteva EU, Ciprasova vlada preprosto ne more vzdržati.

"Volitve bodo verjetno septembra ali oktobra, odvisno od razvoja dogodkov," je izjavil grški notranji minister Nikos Vucis. Tudi profesor sociologije z univerze na Kreti Manolis Aleksakis je danes menil, da lahko vlada zdrži kvečjemu še do jeseni, Thomas Gerakis z javnomnenjskega inštituta Marc pa ji je dal čas do konca leta.

Protestniki z molotovkami in kamenjem pokazali nasprotovanje

Pred parlamentarno palačo pa je razgrajalo več deset razjarjenih protestnikov, ki so metali molotovke in kamenje ter kričali, da so jih politiki izdali. Policija je večinoma zamaskirane protestnike pregnala s solzivcem.

Cipras je tako protestnikom kot poslancem pred glasovanjem zatrdil, da bo vztrajal pri svoji obljubi o nadaljevanju boja za pravice delovnih ljudi, vendar pa ni druge izbire kot deliti to breme odgovornosti.

Razprava v parlamentu je bila tudi tokrat ostra in je trajala več kot štiri ure. Proti svojemu premierju in prvemu koraku na poti do 86 milijard dolarjev vrednemu paketu pomoči Grčiji, je glasovalo ali se vzdržalo 38 poslancev Sirize.

Glasno nasprotovanje dogovoru je v Atenah izražalo okrog 13.000 protestnikov, med katerimi se je le manjšina odločila za nasilje. Policija je aretirala več deset ljudi, nekaj pa jih je končalo na zdravljenju.

Bruselj: Grčija izpolnila prve pogoje za tretji program pomoči

Grčija je izpolnila prve pogoje za tretji program finančne pomoči, saj je prvi niz zahtevanih ukrepov v parlamentu po oceni treh institucij upnikov sprejela pravočasno in v glavnem zadovoljivo. To je pomemben prvi korak za ponovno vzpostavitev zaupanja mednarodnih partnerjev, je povedala govorka Evropske komisije Annika Breidthardt.

Grški parlament je sprejel zakonodajo za prvi niz ukrepov, ki vključujejo štiri sklope. Prvi je ureditev sistema davka na dodano vrednost in razširitev davčne osnove za povečanje prihodka.

Drugi je hitrejša uvedba ukrepov za izboljšanje dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema kot del celovite pokojninske reforme, tretji pa zagotovitev popolne neodvisnosti grškega statističnega urada Elstat.

Četrti sklop ukrepov je celovito spoštovanje evropskih fiskalnih in makroekonomskih pravil, vključno z zagotovitvijo učinkovitega delovanja fiskalnega sveta in uvedbo avtomatskih rezov odhodkov v primeru odstopanj od ambicioznih ciljev za primarni presežek.

O napredku v procesu priprave tretjega programa pomoči po načelnem dogovoru voditeljev članic območja evra o začetku pogajanj o novem programu so danes na telekonferenci razpravljali tudi finančni ministri držav v območju skupne evropske valute.

Pozdravili so sprejetje prvega niza ukrepov v grškem parlamentu ter izpostavili oceno institucij upnikov, da je izvedba prvih ukrepov pravočasna in na splošno zadovoljiva. Na podlagi tega so ministri evrskih držav danes načeloma odobrili triletno finančno pomoč Grčiji iz evropskega reševalnega mehanizma ESM, a ta je odvisna tudi od izvedbe vseh potrebnih nacionalnih postopkov.

V nekaterih članicah območja evra morajo začetek pogajanj odobriti parlamenti, nekatere se bodo z njimi posvetovale. V nemškem bundestagu bodo o tem glasovali v petek, v finskem so zeleno luč prižgali danes.

Po končanju nacionalnih postopkov in uradni odločitvi odbora guvernerjev ESM, ki se pričakuje konec tega tedna, bodo institucije začele z grškimi oblastmi pogajanja o memorandumu, v katerem bodo podrobno opredeljeni pogoji za finančne obroke.

Evroskupina je ob tem danes grške oblasti pozvala, naj hitro sprejmejo še drugi niz ukrepov, kar je treba v skladu z izjavo vrha območja evra storiti do 22. julija, ter naj nadgradijo zakonodajo prvega niza ukrepov v skladu s priporočili institucij.

Kaj vključuje drugi niz?

Drugi niz ukrepov, ki ga je treba sprejeti do srede, vključuje prenos evropskih pravil o reševanju bank ter sprejetje zakona o pravdnem postopku s temeljito reformo civilnega pravosodnega sistema, ki bi občutno pospešila sodne procese in zmanjšala stroške.

Finančni ministri območja evra so med drugim razpravljali o kratkoročnem financiranju Grčije s sedmimi milijardami evrov iz evropskega proračuna v prihodnjih treh mesecih. Načeloma naj bi se strinjali o tem, a odločitev morajo sprejeti vse članice Unije.

Grške banke bi lahko znova odprli v ponedeljek

Svet Evropske centralne banke (ECB) se je danes odločil povečati obseg nujne likvidnostne pomoči grškim bankam, je na novinarski konferenci v Frankfurtu povedal predsednik osrednje denarne ustanove v območju evra Mario Draghi. Kot je dejal, so pogoji za to izpolnjeni. Ob tem je poudaril, da ECB odločitve še naprej sprejema v prepričanju, da bo Grčija ostala del območja evra.

Za 900 milijonov evrov povečan obseg nujne likvidnostne pomoči bo omogočilo vnovično odprtje bank. Iz krogov grškega finančnega ministrstva je slišati, da bi lahko podrobnosti o odprtju bank objavili že danes zvečer v Atenah.

Grške banke, ki so zaprte od konca junija, bi lahko neuradno znova odprli v ponedeljek, vendar pa bi lahko v veljavi še naprej ostalo veliko omejitev kapitalskih tokov.

ECB je grške banke v okviru omenjenega mehanizma v minulih mesecih držala 'nad vodo', konec junija, po napovedi grškega premierja o izvedbi referenduma o pogojih za nadaljnjo finančno pomoč, pa je obseg pomoči ohranila na obstoječi ravni okoli 89 milijard evrov, zaradi česar so bili v Grčiji prisiljeni zapreti banke in omejiti kapitalske tokove.

Finci odobril začetek pogajanj z Grčijo

V teh dneh bodo parlamenti v nekaterih članicah evrskega območja sicer odločali o tem, ali podpirajo ponedeljkovo odločitev vrha območja evra in začetek pogajanj o novem programu pomoči Grčiji. Pristojni odbor v finskem parlamentu je danes odobril začetek pogajanj o novem programu pomoči Grčiji in premostitveno financiranje Aten, je sporočilo finskega finančnega ministra Alexandra Stubba prek Twitterja delilo stalno predstavništvo Finske pri EU. Odobritev celotnega parlamenta za začetek pogajanj ni potrebna.

Začetek pogajanj morajo do konca tedna odobriti še parlamenti v Nemčiji, Avstriji, na Nizozemskem, Slovaškem in v Estoniji, je pa tudi španski premier Mariano Rajoy v sredo napovedal, da bo parlamentu dal v presojo dogovor območja evra. Čeprav španskemu parlamentu o tem ni treba odločati, si španski premier želi, da bi o tem razpravljali tudi poslanci