Grške banke bodo ostale zaprte

V zadnjem času je zaradi negotovosti v Grčiji prišlo do navala na banke. Grki so dvigovali denarne vloge in jih tudi nakazovali v tujino, tako da je bančni sistem Grčije trenutno zelo šibek.

V ponedeljek bo prav tako zaprta grška borza. Cipras je obenem razkril, da je grška vlada znova zaprosila za podaljšanje obstoječega programa finančne pomoči Grčiji.

Cipras je dejal, da sta odločitev evrske skupine, da ne podaljša programa, in odločitev ECB, da ne zviša zgornje meje nujne likvidnostne pomoči grškim bankam, grško centralno banko prisilili v prošnjo za uvedbo ustreznih ukrepov, kot sta zaprtje bank in omejitev bančnih dvigov. Grški premier je ob tem državljane pozval, naj ohranijo mirno kri.

ECB ohranja likvidnostno pomoč Grčiji na sedanji ravni

Evropska centralna banka (ECB) sicer ohranja nujno likvidnostno pomoč (ELA) Grčiji na sedanji ravni, je sporočila banka po seji sveta ECB.

Predsednik ECB Mario Draghi je napovedal, da bodo tesno sodelovali z grško centralno banko, guverner grške centralne banke Janis Sturnaras pa je napovedal, da bo grška centralna banka sprejela vse potrebne ukrepe za zagotovitev finančne stabilnosti grških državljanov v teh težkih okoliščinah.

ECB je še sporočila, da natančno spremlja razmere na finančnih trgih ter morebitne vplive na monetarno politiko oziroma tveganja za cenovno stabilnost v območju evra. Svet ECB je odločen uporabiti vse instrumente, ki jih ima na voljo v okviru svojega mandata, so zapisali.

Cipras: Nekateri mislijo, da so zadeve v Grčiji igra

Grški parlament pa je danes ponoči potrdil predlog premierja Aleksisa Ciprasa, da bi Grki na referendumu 5. julija odločali o pogojih mednarodnih upnikov v zameno za nadaljnjo pomoč.

Cipras je referendum napovedal v noči na soboto, premislil pa si ni niti po sobotni odločitvi evroskupine, da programa pomoči Grčiji ne podaljša za en mesec, da bi v miru izvedli referendum. Poslanci so njegov predlog podprli s 178 glasovi za in 120 proti.

"Nekateri mislijo, da so zadeve v Grčiji igra. Dostojanstvo našega ljudstva ni igra," je v parlamentu dejal Cipras in spomnil na številne brezposelne ter revne Grke. "Milijon in pol brezposelnih ni igra. Trije milijoni ljudi, ki živijo v revščini, niso igra," je opozoril.

Ob tem je dejal, da grožnje, izsiljevanje in poskus ustvarjanja panike ne bodo spremenili volje grškega ljudstva, da živi dostojanstveno. "Naslednjo nedeljo bomo izvedli referendum in tako počastili našo suverenost ter prihodnost," je dejal.

Prepričan je, da bo po izraženem 'ne' na referendumu pogajalska moč države močnejša. "Z jasnim 'ne' pošiljamo sporočilo, da se Grčija ne bo predala," je Grkom na srce položil Cipras.

Spomnil je tudi, da so Evropejci svojo voljo že večkrat izrazili na referendumih. "So Francozom rekli, da referendum ni dovoljen, ko so glasovali o evropski ustavi?" se je vprašal grški premier.

Znova je bil kritičen do Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki mu mora Grčija do konca meseca vrniti 1,6 milijarde evrov. "Soočeni smo bili z vztrajanjem IMF, da omilimo naše predloge glede davkov za bogate," je povedal. Upniki naj bi od Aten zahtevali tudi, da "breme znova položijo na ramena upokojencev in delavcev".

Varufakis napovedal sodelovanje z ECB

Grški finančni minister Janis Varufakis je napovedal, da bo Grčija tesno sodelovala z Evropsko centralno banko pri reševanju krize, s katero se sooča pred ponedeljkovim odprtjem bank. Varufakis pred srečanjem sveta za sistemsko stabilnost sicer ni želel povedati, ali se je vlada odločila za uvedbo kapitalskega nadzora.

"To je stvar, ki jo bomo obravnavali čez noč z ustreznimi organi tukaj in v Frankfurtu," je po poročanju tujih tiskovnih agencij v Atenah dejal Varufakis.

"Po našem mnenju monetarna unija, ki ne more zagotavljati delovanja bank ... predstavlja zanikanje samega načela monetarne unije," je dodal.

Na vprašanje o kapitalskem nadzoru pa je odgovoril: "Dovolite mi, da kot finančni minister skupaj s centralno banko in ECB naredim vse, kar je mogoče, da se zmanjša breme za naše ljudi, ki je posledica dejstva, da nam Evropa ni želela zagotoviti temeljnih demokratičnih pravic."

V pogovoru za ponedeljkovo izdajo nemškega časnika Bild pa je Varufakis dejal, da je ključ za rešitev grške krize v rokah nemške kanclerke Angele Merkel. "Šefi vlad članic unije se morajo odzvati in med njimi ima Merklova kot predstavnica najpomembnejše države v rokah ključ. Upam, da ga bo uporabila," je dejal Varufakis.

Varufakis je dejal, da so Atene pripravljene na nadaljevanje pogovorov z mednarodnimi posojilodajalci. Kot je pojasnil, so pred referendumom o pogojih mednarodne pomoči Grčiji, ki bo predvidoma 5. julija, pripravljeni na nove predloge institucij.

IMF po besedah Lagardove pripravljen nuditi podporo Grčiji

Mednarodni denarni sklad (IMF) po besedah njegove generalne direktorice Christine Lagarde pozorno spremlja položaj v Grčiji in sosednjih državah ter je "pripravljen nuditi podporo", če bo ta potrebna. "Prihodnji dnevi bodo pomembni," je sporočila Lagardova.

Lagardova je v sporočilu za javnost izrazila razočaranje nad neuspešnostjo pogajanj med Grčijo in mednarodnimi posojilodajalci. A po njenih ocenah je območje evra "v močni poziciji", da odgovori na krizo.

Raziskave: Večina Grkov za dogovor

Raziskava inštituta Kapa, ki jo je objavil tednik Vima, kaže, da se 47,2 odstotka vprašanih zavzema za dogovor, 33 odstotkov jih je proti, 19,8 odstotka pa jih nima mnenja. Vprašanje, na katerega so odgovarjali sodelujoči v anketi, se je glasilo: "Ali bi glasovali za, če bi bil dogovor predmet referenduma?".

Raziskava inštituta Alco za časnik Proto Tema pa kaže, da se 57 odstotkov vprašanih zavzema za dogovor z Evropo, 29 odstotkov pa jih meni, da bi se morala Grčija Evropi upreti.

Nekaj sto protestnikov pa se je zbralo pred evropsko pisarno v Atenah in nasprotovalo morebitnim novim varčevalnim ukrepom. Med drugim so vzklikali "Drahma je boljša kot podrejenost" in "Ne dolgujemo, ne bomo prodajali in ne bomo plačali".

Grčija po torku ne bom več imela dostopa do sredstev IMF

Generalna direktorica IMF Christine Lagarde je danes že ponovila, da Grčija po torku ne bo več imela dostopa do sredstev IMF, dokler ne bo vrnila 1,6 milijarde evrov.

Ocenila je tudi, da nedeljski referendum ne bi imel pravne osnove. Glede na to, da se v torek izteče tudi evropski program pomoči Grčiji, pa meni, da referendum po torku niti ne bo več pomemben.

Kako se bo razpletla grška kriza?

Scenarijev o tem, kako se bo razpletla grška kriza, je sicer veliko, segajo pa od čim bolj nadzorovanega izstopa Grčije iz evrskega območja do še vedno možnega razpleta, ko bi Grčija in posojilodajalci zadnji trenutek le dosegli dogovor. Za zdaj je skupno sporočilo evroskupine še naprej, da Grčija ostaja članica evrskega območja.

Šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem je medtem že v soboto ugotavljal, da je Grčija enostransko prekinila pogajanja. "Nismo mi tisti, ki so zapustili pogajanja, ampak je to storila grška vlada. Ampak naša vrata so vedno odprta," je povedal šef evroskupine.

Finančna ministra Nemčije in Francije pa sta oba vztrajala, da Grčija ostaja članica območja evra. "Grčija ostaja članica območja evra in ostaja del Evrope," je dejal nemški zunanji minister Wolfgang Schäuble. Njegov francoski kolega Michel Sapin pa je izjavil, da je grška usoda v območju evra.

Schäuble je skupaj s kolegi vztrajal, da bodo storili vse, da preprečijo nevarnost širitve krize. Tudi Dijsselbloem je zagotovil, da bodo ohranili integriteto in stabilnost območja evra.

Finančni ministri evroskupine so se v soboto po zavrnitvi grške prošnje v nadaljevanju sestali brez grškega kolega Janisa Varufakisa, ki je dejal, da je to žalosten dan za Evropo. "Zavrnitev prošnje za podaljšanje programa pomoči bo zanesljivo škodila kredibilnosti območja evra kot demokratične unije in se zelo bojim, da bo škoda trajna," je dejal.

Katere ukrepe pa grški vladi predlagajo v Bruslju, si preberite v tem članku.