Poplave s seboj prinašajo tudi nevarnost epidemij. Voda je polna mikrobov in zato zelo nevarna. Eva Grilc z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je v oddaji Svet na Kanalu A pojasnila, da so na poplavnih območjih pogoste črevesne okužbe. Gre za bakterijske okužbe, kot sta griža in salmonela, lahko pa pride tudi do virusnih okužb, kot sta hepatitis A in hepatitis E. Zelo pomembno je, da ljudje ne zaužijejo hrane, ki je prišla v stik s poplavno vodo, prav tako je pomembno, da ne pijejo vode, ki je oporečna. Prav zato na poplavljenih območjih potrebujejo veliko ustekleničene pitne vode, saj voda iz vodovoda še nekaj časa ne bo pitna.

Prav tako lahko pride do hitrega širjenja kapljičnih okužb, saj so ljudje začasno nameščeni v skupnih bivališčih. Vse je odvisno od tega, kakšne so razmere v teh skupnih bivališčih, opozarja Grilčeva in dodaja, da so za te okužbe najbolj dovzetni starejši ljudje in otroci.
V Zenici prvi primeri enterokolitisa
Iz Zenice sporočajo, da voda ni pitna. "Pijte le ustekleničeno vodo, saj voda iz vodovoda ni pitna," opozarja direktorica tamkajšnjega zdravstvenega doma Selvedina Sarajlić Spahić, ki je medijem dejala, da beležijo prve primere okužb z enterokolitisom, kar bi že lahko bil znak pojava epidemij črevesnih obolenj. Enterokolitis je virusna črevesna okužba, ki povzroča akutno drisko. Kot opozarja Sarajlić Spahićeva, je potrebna izredna previdnost. Nujna je dosledna higiena in prekuhavanje vode tudi, če se uporablja zgolj za umivanje.
V zraku vlaga in smrad po kanalizaciji
Ko prideš v bližino poplavljenih območjih, zaveje neverjeten smrad. Brez mask na obrazu na ta območja ne moreš, pravi naša posebna poročevalka iz Srbije Tea Šentjurc. V ozračju je vlaga in smrad iz kanalizacije. Voda je kalna, umazana. Tam kjer se je voda že umaknila, so debele plasti usedlin. Začenjajo se raznorazne infekcije, obolenja, pripoveduje Tea. Žensko, ki jo je ugriznil eden od zapuščenih psov, so peljali na cepljenje. Takšnih primerov je veliko in ljudi je strah, da bi se okužbe hitro razširile.
Kam s poginulo živino?
Hrvaški mediji poročajo, da so v poplavljeni Gunji opazili, kako glodalci in kače množično bežijo iz vode. Prav tako v vodi plavajo trupla poginule živine in domačih živali. Vojska poskuša rešiti tiste živali, ki so se uspele zateči na strehe hiš in v krošnje dreves. Iz poplavljenih hlevov rešujejo sestradano živino in jo vozijo v sosednje vasi, ki niso poplavljene.

A prav poginule živali predstavljajo največjo nevarnost epidemij. Vojska si prizadeva, da bi čim več poginulih živali našli in jih pokopali v skupnih jamah, še bolj primerno pa bi bilo, da bi trupla poginulih živali zažgali. Na terenu so tudi sanitarni inšpektorji ter veterinarji, ki preverjajo, v kakšnem stanju so rešene živali. Tudi živina lahko zboli, če uživa onesnaženo vodo, opozarjajo strokovnjaki.
Veterinar opozarja pred okužbami z antraksom
Dekan veterinarske fakultete v Sarajevu Nihad Fejzić je v ponedeljek dejal, da ljudem na poplavljenih območjih poleg splošne nevarnosti grozi tudi antraks. V tleh je veliko antraksa, ki pa je sedaj razsut vsepovsod, opozarja Fejzić. Antraks je smrtonosen tako za ljudi kot za živali. "Da bi preprečili večjo škodo, je nujno potrebno cepiti vso živino. S tem bomo preprečili, da bi se okužba prenesla na ljudi," za Dnevni avaz pripoveduje Fejzić. Antraks ali vranični prisad je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča bakterija bacillus anthracis, ki tvori spore.

Fejzić opozarja, da poplavljenim območjem grozijo tudi bolezni, ki jih prenašajo komarji in drugi insekti. "Tukaj imam v mislih predvsem virus Zahodnega Nila. Hitri dvig temperature je virusu še kako naklonjen, zaradi česar je nevarnost epidemije še večja," pravi Fejzić in opozarja, da so na terenu opazili, da se hrana, ki je na poplavljena območja prišla s humanitarnimi pošiljkami, ne skladišči ustrezno in zato predstavlja nevarnost za zastrupitev.
Glede poginulih živali je Fejzić zaskrbljen, ker v BiH nimajo sežigalnice, kjer bi lahko zažgali poginule živali. Za naslednje dni so napovedane vedno višje temperature. To pa pomeni, da bodo trupla poginulih živali še hitreje razpadala, kar še povečuje nevarnost širjenja okužb. Predlaga izkop velikih grobnic, kamor bi zakopali poginule živali, a je potrebno zagotoviti, da jama nima stika s podtalnico.
KOMENTARJI (115)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.