Tiskovna predstavnica Evropske komisije Annika Breidthardt je danes dejala, da so Grčija in njeni posojilodajalci o novem programu pomoči dosegli načelen dogovor na tehnični ravni. Dodala je, da je treba razčistiti še nekaj podrobnosti. "Česar trenutno še nimamo, je dogovor na politični ravni," je povedala.
Katere manjše podrobnosti je treba še razčistiti, komisija po poročanju tujih tiskovnih agencij ne želi komentirati, prav tako Breidthardtova ni izdala informacij o dokončnem obsegu triletnega programa pomoči Grčiji. Grška vlada je ločeno sporočila, da bo težak okoli 85 milijard evrov.
Danes se je odvila živahna diplomatska aktivnost. Predsednik komisije Jean-Claude Juncker je imel na urniku več telefonskih pogovorov, med drugim je govoril z nemškim finančnim ministrom Wolfgangom Schäublejem, govoriti pa namerava še z nemško kanclerko Angelo Merkel in francoskim predsednikom Francoisom Hollandom.
Popoldne se je odvila telekonferenca predstavnikov članic EU, po kateri je bilo zaznati "pozitivne signale". V sredo se bo morda odvila še ena, v četrtek pa bo o dogovoru na zahtevo grške vlade odločal tamkajšnji parlament.
Grški minister: Grke od tretjega paketa pomoči loči le še nekaj 'manjših podrobnosti'
Viri blizu grške vlade so že pred tem sporočili, da je Grčija danes zjutraj z mednarodnimi posojilodajalci dosegla dogovor o tretjem programu pomoči v zadnjih petih letih, a je nato postalo jasno, da vendarle še niso uskladili vseh vprašanj. Finančni minister Evklid Cakalotos je novinarjem dejal le, da morajo danes rešiti "le še eno ali dve podrobnosti".
Grška vlada je medtem popoldne grški parlament pozvala, naj skliče plenarno sejo in naj o dogovoru glasuje v četrtek. V petek naj bi o njem nato odločali tudi finančni ministri območja evra. Dogovor bodo morali potrditi tudi poslanci v nekaterih članicah.
Grčija mora 20. avgusta ECB poplačati 3,4 milijarde evrov, zato so si v Atenah prizadevali, da bi kar najhitreje sklenili dogovor o pomoči, brez katere država ne bo mogla poplačati dolgov.
Vlada je morala v zameno za pomoč obljubiti številne reforme. Po poročanju grškega časnika Kathimerini se je med drugim zavezala tudi k zvišanju davkov za ladjarje in zmanjšanju subvencij za kmete. Okrepili bodo boj proti davčnim utajam in postopoma zviševali pokojninsko dobo. Še pred prejetjem prve tranše finančnih pomoči mora Grčija nemudoma uveljaviti 35 ukrepov.
Dogovorili so se tudi glede deregulacije trga z zemeljskim plinom, ki je bila ena od perečih tem.
Grška vlada je ponoči po neuradnih informacijah določila tudi proračunske cilje za prihodnja leta. Letos naj bi primarni primanjkljaj dosegel 0,25 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), prihodnje leto pa naj bi primarni presežek dosegel 0,5 odstotka, v letu 2017 1,75 odstotka in v letu 2018 3,5 odstotka BDP.
KOMENTARJI (106)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.