V Grčiji je po prvih uradnih rezultatih zmagovalka volitev Nova Demokracija. Kot kažejo izidi, lahko po 18 odstotkih preštetih glasovnic konservativci pod vodstvom ekonomista Antonisa Samarasa računajo na 29,5 odstotka glasov, levičarji na čelu z Aleksisom Ciprasom pa na 27,1 odstotka.
Nova Demokracija lahko še računa na bonus 50 sedežev v 300-članskem parlamentu, tako da bi imela skupaj s socialisti dovolj glasov za oblikovanje vlade. V Grčiji namreč stranka, ki zmaga na volitvah, dobi še bonus 50 sedežev v parlamentu. Socialistična stranka Pasok, ki prav tako podpira sprejete mednarodne zaveze Grčije, naj bi dobila okoli 12 odstotkov glasov. To so sicer delni izidi na podlagi preštetih 18 odstotkov glasovnic, je sporočilo grško notranje ministrstvo.
V parlament naj bi se tudi tokrat tako kot na volitvah maja uvrstilo sedem strank, med njimi tudi skrajno desna Zlata zora. 6. maja sicer nobeni stranki ni uspelo zbrati dovolj glasov za oblikovanje vlade, tako da so morali Grki danes vnovič na volišča.
Samaras: Izgubiti ne smemo niti minute
Vodja Nove demokracije Antonis Samaras je vse proevropske stranke že pozval k oblikovanju vlade narodne enotnosti. "Izgubiti ne smemo niti minute," je poudaril.
Dejal je še, da so Grki danes sporočili, da želijo ostati povezani z Evropo. "To je zmaga za vso Evropo," je dejal množici zbranih novinarjev v Atenah.
Vodja Sirize Aleksis Cipras je že priznal poraz in čestital Samarasu ter mu dejal, da Grčija zdaj nujno potrebuje vlado.
Vodja socialistov Evangelos Venizelos pa je predlagal oblikovanje "vlade narodne soodgovornosti", češ da bi bilo to v skladu s tistim, kar so danes na volitvah izrazili Grki. Kot je dejal, bi morale biti v vladi tudi druge stranke levice, poleg Pasoka še Demokratična levica in Siriza. "Nobene odločitve ni moč sprejeti brez te narodne enotnosti," je dejal.
Nemčija previdna, ZDA pa že čakajo na oblikovanje vlade
Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je v odzivu na prve uradne izide volitev dejal, da bo Nemčija na zmago Nove demokracije gledala kot na pripravljenost nadaljevanja grških reform. Pri tem je dodal, da grška pot ne bo kratka in lahka, je pa nujna, saj bo Grčiji dala upanje za boljšo prihodnost.
Odzvala se je tudi Bela hiša, ki je izrazila upanje, da bodo ti rezultati vodili v hitro oblikovanje vlade, ki se bo takoj spoprijela z gospodarskimi izzivi. Pri tem je predstavnik ameriške administracije Jay Carner dodal, da si nihče ne želi, da bi Grčija zapustila evroobmočje. Bo pa morala spoštovati svoje obveze, opozarja Washington in Atenam obljublja partnerstvo.
Najpomembnejše volitve po drugi svetovni vojni
9,8 milijona Grkov se je danes na najpomembnejših parlamentarnih volitvah po drugi svetovni vojni odločalo, katero pot bo ubrala njihova država – ali bo vztrajala pri varčevalnih ukrepih in ostala v evroobmočju ali se bo iz krize poskušala izkopati sama.
Grčija je mednarodno pomoč prvič dobila v višini 110 milijard evrov, letos pa še 130 milijard evrov, poleg tega so ji zasebni upniki odpisali 107 milijard evrov dolga.
V zameno za pomoč so bile Atene prisiljene sprejeti stroge varčevalne ukrepe, ki jim najbolj ostro nasprotuje stranka Siriza.
Da si bo prizadeval za omehčanje pogojev, je že pred volitvami napovedal tudi vodja Nove demokracije Samaras.
Nemški zunanji minister Guido Westerwelle je danes nakazal, da obstaja nekaj prostora za dogovor, v smislu podaljšanja časa, ki ga ima Grčija na voljo, da zniža primanjkljaj.
Iz Grčije so danes poročali tudi o incidentih. Na enem od volišč v Atenah so zažgali volilno skrinjico, pred zasebno medijsko družbo Skai TV, ki podpira varčevalne ukrepe, pa so našli granati.
KOMENTARJI (339)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.