Grki ostali brez 700 milijonov evrov. Kje bodo zdaj zategnili pas?

Med ukrepe, s katerimi bi rešili zadolženo državo, v Grčiji spada tudi prodaja državnih podjetij. Napovedana "razprodaja" je bila deležna precej kritik, zdaj ko je seznam sestavljen, prodaja pa v teku, pa je izbruhnil nov problem. Ni kupcev.

Zadnji primer se je zgodil včeraj, ko se je ruski plinski gigant Gazprom odpovedal nakupu grškega distributerja zemeljskega plina DEPA. Do tega je prišlo, čeprav je Grčija še konec maja spremenila pogoje prodaje ravno v korist Gazpromu. Ta se je za umik iz postopka privatizacije odločil zaradi zaskrbljenosti glede dolgoročne vzdržnosti družbe.

Propadla prodaja je precejšen udarec za Grčijo, ki si je od posla obetala vsaj 700 milijonov evrov, kar bi letos predstavljalo četrtino prihodkov iz načrtovane privatizacije. In prav privatizacija je eden od pogojev, ki sta jih v zameno za mednarodno finančno pomoč Grkom postavila EU in Mednarodni denarni sklad. Letos morajo s privatizacijo zbrati 2,6 milijarde evrov, do leta 2016 pa 9,5 milijarde evrov.

Zaradi umika Gazproma pa se porajajo dvomi, ali bo država v naslednjih mesecih uspela izpolniti zahteve trojke. Grški mediji tako danes poročajo, da bo zaradi tega Grčija morala sprejeti še strožje varčevalne ukrepe, z uvedbo katerih je grška koalicija želela počakati do naslednjega leta.

Trojka je prav te dni spet v Grčiji, kjer preverja, kako dobro gre Grkom od rok izvajanje obljubljenih ukrepov. Včerajšnje srečanje se je sicer končalo z nezadovoljstvom Grkov, mednarodni posojilodajalci so ob prihodu v Atene grško vlado pozvali, naj do konca leta odpusti 4000 javnih uslužbencev.
A so v Atenah odločeni, da od trojke izterjajo več časa, ki naj bi ga potrebovali, da se odločijo, katere javne uslužbence odpustiti. Država je namreč ravno v postopku združevanja in ukinjanja določenih javnih organizacij.

Napetost se sicer ne veča le v Atenah, ampak tudi znotraj trojke, potem ko je IMF v poročilu o reševanju Grčije v četrtek priznal napake, ki so privedle do globlje recesije v tej državi in do višje stopnje brezposelnosti. IMF je ocenil, da je skupaj z Evropsko komisijo in Evropsko centralno banko s prisilnimi varčevalnimi ukrepi poslabšal položaj te ranljive evrske države.