Grčija je spet v znamenju stavke in protestov proti varčevalnim ukrepom vlade. Tako kot že 24. februarja tudi tokrat stavkajo zaposleni v javnem sektorju, ki želijo na ta način vlado odvrniti od bolečih posegov v javni sektor. Življenje v Grčiji je dodobra ohromljeno.

Stavkajo zaposleni v javnem prometu, zaradi česar ne vozijo mestni avtobusi in podzemna železnica v grški prestolnici, kjer živi kar tretjina vsega prebivalstva te južnoevropske države. Popoldne je obstal tudi javni promet v drugem največjem grškem mestu Solunu.

(Foto: Reuters)

Poleg tega je ohromljen tudi železniški promet v državi, za nekaj ur pa so se stavki pridružili tudi nadzorniki letalskega prometa, zaradi česar so odpovedali številne lete.

Stavkajo tudi učitelji, zdravniki in novinarji

Opoldne so prenehali delati tudi državni uslužbenci, stavkajo pa tudi številni učitelji in zdravniki, ki sprejemajo zgolj nujne primere. Tako kot pred devetimi dnevi so se stavki solidarnostno pridružili tudi radijski in televizijski novinarji ter zaposleni na državni tiskovni agenciji.

Na ulicah tudi komunistični sindikat

(Foto: Reuters)

Poleg prometnega kaosa, ki ga v prestolnici povzroča stavka, pa se je že zjutraj na ulice Aten zgrnilo več tisoč protestnikov iz vrst članic in simpatizerjev komunističnega sindikata.

Gre za izraz nezadovoljstva javnosti z napovedanimi reformami, ki naj bi pomembno spremenile dosedanji način delovanja grškega gospodarstva in javnega sektorja, odpravile številne ugodnosti javnih uslužbencev in prekinile s prakso korupcije ter neplačevanja davkov, a obenem tudi posegle v nekatere pravice revnejših skupin v družbi kot npr. upokojencev, ki so svoje nezadovoljstvo že izrazili s protesti. Takrat so se starejši celo spopadli s policijo, razbijali policijske kordone in se borili z golimi rokami.

Upokojenci so svoje nezadovoljstvo že izrazili s protesti. (Foto: Reuters)

(Foto: Reuters)

Vlada ne popušča, ljudje tudi ne

Za razliko od prejšnjih vlad, ki so pod pritiski ulice skoraj vedno popuščale, ko je šlo za reformo okostenele grške ureditve, pa je socialistična vlada premierja Georgea Papandreuja v luči globoke krize, ki je državo pripeljala blizu bankrota in na finančnih trgih zamajala zaupanje v moč skupne evropske valute, vsaj zaenkrat odločena, da korenite spremembe izpelje do konca.

'Kdo je zakuhal krizo? Ta naj tudi plača!'

Grški parlament, kjer imajo socialisti udobno večino, je danes potrdil dodatne ukrepe, ki jih je vlada sprejela v sredo in za to požela odobravanje evropskih partneric. Papandreu je že večkrat povedal, da argumente protestnikov, ki trdijo, da bodo zaradi varčevanja prizadeti delavci, upokojenci in socialno šibki, razume, vendar pa preprosto ni denarja za izpolnitev njihovih pričakovanj. Z najnovejšim ukrepom naj bi v proračunu privarčevali 4,8 milijard evrov in pomagali znižati javni dolg.

Pred parlamentom 7.000 protestnikov

Pred parlamentom se je zbralo 7000 protestnikov. Policija je morala v boju s protestniki uporabiti tudi gumijavke in solzivec.

Protestniki so napadli dve častni straži, razbijali so okna, izložbe bank, hotelov, trgovino s telefoni in restavracijo s hitro prehrano. Že pred tem so levičarski protestniki napadli tudi vodjo delavskega sindikata GSEE Yiannisa Panagopoulosa, ki je nagovoril zbrano množico ljudi. Zamaskirani mladostniki so napadli policijo, ki varuje najpomembnejše upravno sodišče v Grčiji, vdreti pa so poskušali tudi v prostore ministrstva za delo.

Premier na številnih srečanjih

(Foto: Reuters)

Dva člana nemške vladajoče koalicije svetujeta grškim kolegom, kako naj se izkopljejo iz globoke finančne krize, eden izmed možnih predlogov pa bi lahko bil tudi, da prodajo neposeljene otoke in drugo lastnino.

Papandreu se je danes srečal z nemško kanclerko Angelo Markel, kateri je predstavil ukrepe za sanacijo javnih financ, ki jih je sprejela Grčija.

Kaj pričakujejo od EU?

Že večkrat je grški premier zatrdil, da Grčija od partneric v EU kljub drugačnim ugibanjem na pričakuje denarja, temveč pomoč, ki ji bo omogočila, da se na finančnih trgih zadolžuje po bolj ugodnih pogojih kot sedaj, ko mora za državne obveznice plačevati skoraj dvakrat višje obresti kot Nemčija.

Papandreu ves čas tudi opozarja, da bi resna kriza v Grčiji ogrozila evro, to pa bi imelo resne posledice za celotno evropsko gospodarstvo. Zato poziva k solidarnosti in skupnim naporom za ohranitev stabilnosti denarne unije.

Udarci, solzivec, vodni topovi, aretacije ... (Foto: Reuters)