Oblikovalec spletnih strani Thanos Sioris pravi, da se bo vkrcal na letalo in se nikoli več ne bo ozrl. Svojo domovino bo pustil za seboj, saj 40-letnik meni, da zanj v Grčiji ni prihodnosti. Da bo živel v tujini, niso bile njegove sanje, a z ženo in sinom ne vidijo druge možnosti. V Grčiji je 12 let garal, da bi na noge postavil podjetje in v svojem poslu uspel. A kriza ga je uničila, poroča tiskovna agencija Reuters. "V Grčiji je vse tako depresivno in drago ... Moje stranke zapirajo podjetja, odpuščajo delavce, bankam dolgujejo denar," razlaga Sioris, ki se odpravlja v Hongkong. Tam bo najprej preživel le en mesec, v tem času pa mora poskrbeti za osnovne stvari, ki jih potrebuje njegova družina. "Zakaj bi živeli v Grčiji, če pa nimamo dela, nimamo zaslužka," opozarja mož in oče. Upa, da bo do naslednje pomladi že preselil družino in posel v omenjeno azijsko metropolo, v kateri posel še cveti.
Thanos Sioris je le eden izmed številnih Grkov, ki bežijo iz svoje države. Raziskave so pokazale, da izobraženi in visoko kvalificirani Grki iščejo izhod iz krize tako, da bežijo v tujino. V Grčiji namreč ni dela, vlada rekordna brezposelnost, tisti, ki delo imajo, pa z zasluženim denarjem ne preživijo. Zavedajo se tudi, da bo v Grčiji kriza trajala še mnogo let, kako dolgo pa bodo morali ljudje vračati posojila, si ne drznejo niti pomisliti.
Mladi so obupani, saj so prav oni glavna tarča krize. Za njih ni služb, ni denarja, ni pomoči. "Polovica mojih prijateljev me prosi, naj jih vzamem s seboj," dodaja 40-letni Sioris.
Mladi so v depresiji, saj so na višku delovne moči, imajo ideje, znanje in želijo se osamosvojiti. Mediji poročajo, da se nasveti o tem, kako uspeti v Veliki Britaniji, Nemčiji, Avstraliji in ZDA, kot gozdni požar širijo med študenti, brezposelnimi mladimi in družinami, ki se soočajo z bistvenimi upadi dohodkov. Da je nekaj hudo narobe, je bilo jasno v začetku oktobra, ko so avstralski predstavniki v Atenah organizirali informativni seminar o pogojih in pravilih preseljevanja v njihovo državo. Ti seminarji so nekaj popolnoma običajnega, a v Grčiji sta zavladali prava mrzlica in histerija – ljudje so na elektronski naslov organizatorja naslovili na tisoče prijav. Da Grki želijo iz države, je opazila tudi avstralska veleposlanica v Grčiji Jenny Bloomfield, ki je dejala, da so zasuti s prošnjami za izdajo potrebnih dokumentov. Avstralija vsako leto podeli Grkom le 100 vizumov, s katerimi se lahko preselijo v njihovo državo.
A zagotoviti si delo v tujini ni enostavno. Konkurenca je huda, saj se za službo potegujejo ljudje s celega sveta. Po drugi strani pa grški strokovnjaki opozarjajo, da država ostaja brez mladih intelektualcev, ki bi v prihodnje vodili državo, ki bi jo gradili in s svežimi idejami branili pred novimi težavami. Ostajajo starejši, za katere bo treba skrbeti, prav tako ljudje, ki niso šolani.
Predstavnik podružnice v Nemčiji, ki pomaga Grkom iskati zaposlitev v tej državi, pravi, da kaj takega še ni doživel. "Ljudje prihajajo sem ali pa nam pišejo ... pišejo, da imajo občutek, da se utapljajo, da potrebujejo pomoč, da nimajo denarja, s katerim bi svojim otrokom kupili hrano," razlaga Costas Dimitriou. "Ne zmorejo plačevati računov, odvzeli so jim domove, zadolženi so in brez služb. Zato želijo iz Grčije," je dodal.
Opozoril je tudi na stigmo, ki jo od začetka krize nosi njegov narod. Pravi, da Nemci gledajo na Grke kot na ljudi, ki nočejo delati in le zapravljajo denar. Je res tako?
Hudo je tudi tujcem, ki živijo v Grčiji, saj se tudi oni soočajo s pomanjkanjem. Dela je vse manj, plačilna nedisciplina pa je nekaj povsem običajnega, saj ni denarja. Tujci tako zapirajo svoja podjetja in se večinoma finančno izčrpani vračajo v svoje države.
KOMENTARJI (43)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.