Grenlandci računajo na nafto

Grenlandija ima od danes v skladu z odločitvijo, ki so jo volivci potrdili na referendumu novembra lani, večjo avtonomijo. Tamkajšnja vlada je s tem pridobila pristojnosti na nekaterih novih področjih, kot so upravljanje z bogatimi naravnimi viri, pravosodje in policija, v določeni meri pa tudi pri zunanji politiki.

Dogodek na nacionalni praznik bodo na Grenlandiji zabeležili slovesno, in sicer v prisotnosti kraljice Margarete II. in predsednika danske vlade Larsa Loekkeja Rasmussena ter številnih drugih uglednih osebnosti iz Danske in tujine.

Prebivalci so se na referendumu 26. novembra lani z veliko večino, 75,5 odstotka, izrekli za večjo avtonomijo. Ta Grenlandcem, ki so odslej priznani kot narod, med drugim podeljuje pravico do samoodločbe. Grenlandska vlada je poleg tega pridobila nove pristojnosti na področju pravosodja in policije, v določeni meri pa tudi pri zunanji politiki. Grenlandščina, inuitski jezik, pa je poslej uraden jezik.

V skladu z dogovorom med danskim in grenlandskim parlamentom bo sicer Grenlandija še vnaprej obdržala dansko denarno pomoč v višini 3,2 milijarde kron (432 milijonov evrov), kar predstavlja okoli 30 odstotkov grenlandskega bruto domačega proizvoda. Bo pa dobila večji nadzor nad svojimi naravnimi viri, s čimer bi se lahko ta pomoč v prihodnje postopoma znižala. Grenlandci upajo, da jim bo uspelo na zahodni in južni obali najti bogata nahajališča nafte.

80 odstotkov otoka pokriva led

Grenlandija je leta 1775 postala danska kolonija, kar je ostala vse do leta 1953. Takrat je Danska spremenila ustavo, otok pa je postal provinca. Leta 1979 je Grenlandija dobila omejeno avtonomijo, to je lastni parlament in vlado ter pravico do samoodločanja na področju zdravstva, šolstva in socialne oskrbe.

Prebivalci otoka so na referendumu leta 1982 izglasovali izstop iz takratne Evropske skupnosti s 1. februarjem 1985, s čimer so želeli ohraniti predvsem svoje ribištvo.

Na 2,1 milijona kvadratnih kilometrov velikem otoku – 80 odstotkov površine pokriva led – v ekstremnih podnebnih razmerah živi okoli 57.000 ljudi, od katerih jih je 50.000 Inuitov.