To je sporočilo, ki ga želi Svetovni sklad za naravo (WWF) prenesti evropskim potrošnikom s projektom Fish Forward, ki ga izvaja v 11 državah EU pod geslom »GRDO«.
Cena bele ribe (npr. orada, brancin) ulovljene v Sloveniji pove veliko o tem, kakšna redkost je postala v našem morju in posledično tudi na krožniku povprečne slovenske družine. Kampanja "Ugly Fish" (Grda riba) želi spodbuditi potrošnike, ki kupujejo ribe in drugih proizvodov iz ribištva, da se informirajo ali ribe prihajajo iz trajnostnega ali netrajnostnega ribištva.
"Končni kupci proizvodov iz ribištva imajo veliko večji vpliv na stanje naših morij, kot mislijo. Z izbiro trajnostnih izdelkov neposredno podpirajo trajnostni ribolov, ki ne škoduje morskim ekosistemom, staležem rib ter ribičem in njihovim družinam," pravi Martina Šubašič iz WWF Adria, in dodala, da ljudje v Sloveniji niso dovolj obveščeni, od kod prihaja riba, ki jo kupujejo, in še manj o načinu, na katerega je ulovljena ter če ima to kakršne koli škodljive posledice na morje. "Pomanjkanje informacij je nevarno, ker vodi do ignoriranja problema, kar lahko pripelje do tega, da za nekaj let ribe ne bodo več del naše prehrane, vsaj za nekaj let dokler si staleži ne opomorejo," zaključuje Šubašič.
Kampanja "Grda riba" se je začela v začetku aprila in bo trajala do konca leta 2017.
Kljub današnji tehnologiji je naš modri planet na robu meja trajnosti. Težava se je začela pojavljati pred 50 leti, ko je hiter razvoj tehnologije omogočil ribolov na krajih, kjer je bilo to prej nemogoče, proizvodi iz ribištva pa so postali blago, s katerim se v svetovnem merilu največ trguje. Danes v slovenskih trgovinah lahko najdete ribiške izdelke iz skoraj celega sveta, hkrati pa vemo, da večina jadranskega modroplavutega tuna odhaja na borzo rib na Japonsko, kjer se prodaja po astronomskih cenah.
WWF se je odločil izkoristiti svoj močan globalni vpliv, da bi prispeval k reševanju trenutne krize v morjih ter s svojimi dejanji ne le prispeval k ohranitvi ekosistemov, ampak tudi ohranitvi življenja velikega števila ljudi, ki so neposredno ali posredno odvisni od ribištva.
"GRDO je, da se danes prodajajo proizvodi iz ribištva, ki se oglašujejo pod lokalnimi imeni kot sta oslič in kirnja, hkrati pa nimata nobene zveze z jadranskimi vrstami, s katerimi si delijo ime," pravi Danijel Kanski, strokovnjak za ribištvo v WWF Adria. "Upamo, da bomo v naslednjih dveh letih dosegli vsaj to, da se ljudje zavejo problema in svojega velikega vpliva nanj, če že samo vprašajo v trgovini ali ribarnicah ali ribe prihajajo iz trajnostnega ribištva," poudarja Kanski.
S pravilnim upravljanjem morskih virov omogočamo pozitivno gospodarstvo in dolgoročni obstanek ribiških skupnosti v Sloveniji in v državah v razvoju. Prazna morja so naša GRDA realnost, ki jo lahko spremenimo le s skupnim ukrepanjem na vseh ravneh družbe.
Več informacij na: www.fishforward.eu
