Grčija prejela denar, finančni minister napovedal odstop

Začasni sklad za zaščito evra (EFSF) je Grčiji danes izplačal 5,9 milijarde evrov. Gre za prvo izplačilo iz naslova drugega programa pomoči, v okviru katerega so države z evrom in Mednarodni denarni sklad (IMF) Atenam do leta 2016 obljubili skupno 172,7 milijarde evrov.

Grčija naj bi danes dobila tudi prva sredstva IMF, in sicer 1,65 milijarde evrov, je konec prejšnjega tedna napovedal predstavnik Evropske komisije v trojki Matthias Mors.

Prvi program pomoči Grčiji iz maja 2010 je v treh letih predvidel do 110 milijard evrov posojil Grčiji. Iz tega programa je Grčija od držav z evrom in IMF skupaj dobila 73 milijard evrov, a denar ni zadostoval za rešitev iz globoke dolžniške krize.

Javna pomoč v okviru drugega programa naj bi po prvih napovedih znašala 130 milijard evrov. Ob upoštevanju sredstev, ki so ostala iz prvega programa pomoči, pa je ta pomoč višja, kažejo novi izračuni.

Evroskupina je drugi program pomoči Grčiji zagnala potem, ko je Atenam uspelo v dogovoru z zasebnimi upniki in preko zakonodajne prisile zagotoviti odpis dolga v višini okoli 105 milijard evrov. Z odpisom in novim programom javne pomoči naj bi se grško dolžniško breme do leta 2020 z okoli 160 zmanjšalo na 117 odstotkov bruto domačega proizvoda.

Grčija je potrebovala sveža finančna sredstva, saj ji bo v torek v plačilo zapadlo 14,5 milijarde evrov dolga. Del teh sredstev so ji zasebni upniki odpisali, del pa jih bo poplačala z danes prejeto pomočjo.

Finančni minister napovedal odstop

Potem ko je bil v nedeljo izvoljen za predsednika socialistične stranke Pasok, je Evangelos Venizelos napovedal sestop s funkcije grškega ministra za finance. Venizelos je v zadnjih mesecih odigral ključno vlogo v pogajanjih za drugi program pomoči močno zadolženi Grčiji, pri čemer je v zameno za mednarodno pomoč pomembno pomagal pri oblikovanju nove varčevalno naravnane zakonodaje.

Venizelosov naslednik na čelu finančnega ministrstva še ni znan, grški mediji pa so v zadnjih dneh poročali, da bi lahko funkcijo po zgledu italijanskega premierja Maria Montija prevzel premier Lukas Papademos. Kot novega finančnega ministra so omenjali še Venizelovega namestnika Filiposa Sahinidisa.

V kakšnem stanju je država?

Obseg grškega bruto domačega proizvoda (BDP) se bo letos skrčil še za 4,5 odstotka, grško gospodarstvo pa bi se na pot okrevanja lahko vrnilo leta 2013, je mogoče razbrati iz danes objavljenega letnega poročila grške centralne banke o monetarni politiki. Glede na študijo se je grški BDP lani zmanjšal za 6,9 odstotka.

Povprečna stopnja brezposelnosti naj bi bila letos v Grčiji 19-odstotna, potem ko je bila lani 17,7-odstotna, tudi piše v poročilu banke.

Obseg depozitov na grških bankah se je lani zmanjšal za okoli 35 milijard evrov, obseg slabih posojil pa se je med koncem leta 2010 in koncem septembra 2011 okrepil za 4,2 odstotne točke, na 14,7 odstotka.

Kljub varčevalnim ukrepom, h katerim so se Atene zavezale v zameno za pomoč držav z evrom in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), je javnofinančni primanjkljaj države lani dosegel 10,6 odstotka BDP. Cilj je bil primanjkljaj v višini devetih odstotkov BDP.

Ob grški zavezi, da bo do leta 2020 znižala javni dolg pod 120 odstotkov BDP, so v centralni banki priznali, da so sumi tujine, povezani z grško izpeljavo reform, upravičeni.

Gospodarska napoved grške centralne banke je skladna z napovedjo Evropske komisije, ki je minuli mesec napovedala, da se bo grško gospodarstvo letos skrčilo za 4,4 odstotka (v predhodni napovedi je Bruselj ocenjeval, da se bo za 2,8 odstotka).

IMF je medtem napovedal, da se bo obseg grškega BDP letos zmanjšal za 4,8 odstotka. Poleg tega so v skladu ocenili, da se bo država iz recesije izvila leta 2014 in ne 2013.