(Foto: Thinkstock)

Predstavniki trojke so ugotovili, da Grčija poleg drugega svežnja pomoči, vrednega 130 milijard evrov, in delnega odpisa dolga v višini 100 milijard evrov potrebuje še dodatnih 15 milijard evrov, je sporočil predstavnik Evropske komisije.

Skladno z ugotovitvijo predstavnikov EU, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) oz. trojke je Evropska komisija danes preostalih 16 držav članic območja evra pozvala, naj pomagajo zbrati manjkajočih 15 milijard evrov.

Omenjeno vsoto naj bi pomagale zbrati ali vlade evrskih držav ali njihove centralne banke oz. banke v državni lasti. Slednje bi lahko močno zadolženi državi priskočile na pomoč z (delnim) odpisom njenega dolga.

Pritisk na javne posojilodajalce Grčije, naj pristanejo na (delni) odpis vrednosti grških državnih obveznic, predstavlja nov boj za rešitev Aten pred bankrotom. Države z evrom in IMF so Grčiji doslej odobrili na milijarde evrov posojil, pri čemer pa jim še ni bilo treba pristati na izgube.

ECB ima trenutno v rokah med 50 in 55 milijard evrov grških dolžniških vrednostnih papirjev, do zdaj pa se ni bila pripravljena odreči dobičku, ki naj bi ji ga ti prinesli.

Medtem pa se Grčija že nekaj časa pogaja za delni odpis dolgov z zasebnimi upniki. Od virov blizu pogajanjem je mogoče slišati, da naj bi zasebni upniki pristali na več kot 70-odstotne izgube (50-odstotni odpis nominalne vrednosti grških obveznic, nižje obrestne mere – gibale naj bi se med 3,5 in 4,5 odstotka – in daljšo ročnost novih obveznic).

Luksemburški premier in vodja evroskupine Jean-Claude Juncker je dejal, da so ta pogajanja "ultra težka". Izvršni direktor največje nemške banke Deutsche bank in Inštituta za mednarodne finance, ki predstavlja banke v teh pogovorih, Josef Ackermann pa je na drugi strani opozoril, da bi se lahko pogajanja vlekla še nekaj tednov.

Grčija mora do dogovora, ki je pogoj za drugi sveženj finančne pomoči, priti čim prej. Marca bo morala namreč povrniti za 14,5 milijarde evrov dolgov, česar si ne more privoščiti, kar pomeni, da bo brez dogovora bankrotirala.

Grčija naj bi delnim odpisom dolgov javni dolg znižala za 100 milijard evrov oz. s sedanjih 160 odstotkov na 120 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP).

Ustavili izplačevanje pokojnin umrlim Grkom

V grških medijih sicer danes odmeva tudi novica, da je država ustavila izplačevanje pokojnin 63.500 umrlim Grkom. Kot piše grški časnik Kathimerini, so pokojnine doslej večinoma romale v roke svojcev ali pa so se zbirale na bančnih računih.

Ta korak Aten je posledica lanskega poziva grških oblasti, da naj se upokojenci osebno zglasijo v pristojnih uradih in na ta način dokažejo, da so še vedno živi. Izkazalo se je, da je med registriranimi upokojenci 9000 starejših od 100 let, če bi bili ti podatki pravilni, pa bi imela Grčija najvišjo stopnjo sto- in večletnikov na svetu.