Ker drugod po Evropi volilni molk seveda ne velja, je španski El Mundo objavil intervju z grškim finančnim ministrom Janisom Varufakisom. Ta s kritikami na račun kreditodajalcev ni skoparil. Dejal je, da želijo ti ljudem poganjati strah v kosti, širjenje strahu pa se na kratko imenuje terorizem. Prepričan je, da bi morali Grki jutri glasovati proti.

Tako je sinoči na zadnjem shodu ljudi pozvala tudi vladajoča Siriza. Dejali so, da bodo tako Grki poslali jasno sporočilo evrskim partnericam in Evropski centralni banki (ECB), Evropski komisiji ter Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF), da zahtevajo boljši in pravičnejši dogovor.

Grška vlada je prepričana, da si bo tako država izboljšala položaj v pogajanjih s posojilodajalci, glas proti pa po njihovih zagotovilih nikakor ne pomeni izstopa iz evrskega območja oz. EU, saj Grčija tja preprosto sodi.

Iz Bruslja in drugih evropskih prestolnic medtem prihajajo pozivi Grkom, naj glasujejo za, saj bo drugače položaj države zelo oslabljen, njena prihodnja usoda pa neznana. Referendum naj bi na kocko postavil tudi grški položaj v območju evra, se še glasi sporočilo evropskih voditeljev.

"Grkom daš denar za streho, na koncu pa ni ne denarja, ne strehe ..."

O grški krizi so govorili tudi v TV Klubu v oddaji 24UR. Ekonomist Boris Pleskovič je besedno preigravanje med Atenami in Brusljem, kjer je v zadnji epizodi finančni minister Varufakis kreditodajalce označil za teroriste, slikovito opisal s primerom osebnega posojanja denarja: "Če mi sosed posodi denar, da bom popravil streho, jaz pa ga ne vrnem, ga ne morem označiti za terorista."

Je pa Pleskovič mnenja, da sta za nevzdržne grške dolgove krivi obe strani – tista, ki je preceč dajala in tista, ki je preveč jemala. "Ampak tukaj zadnjih 6 mesecev ni bilo sogovornika. Oni so se sprehajali po Bruslju in delali škodo svojim državljanom."

Meni tudi, da je imela Grčija realno možnost, da bi s predstavitvijo dobrega programa dela sčasoma dosegla delni odpis dolga, saj so takšni primeri že obstajali.

Nekdanji predsednik vlade Anton Rop je poudaril, da je grška kriza večplastna, predvsem pa bi se bilo treba iz nje kaj naučiti – tako Grki, Slovenci kot Evropa in IMF. Slednji se je po njegovem že nekaj naučil, na kar kaže njihova analiza grške krize. Rop sicer upa, da bo Grčija ostala del Evropske unije in evroobmočja. "Upam, da se bodo tudi Grki naučili, da je potreben kompromis, in da je treba cono na koncu plačati."

Na vprašanje, ali naj Slovenija, v primeru, da bo Grčija še naprej upravičena do pomoči, pri tem sodeluje, pa je evropski poslanec Lojze Peterle ne gre le zato, da posojenega denarja najbrž ne bomo dobili nazaj, ampak da so osnovna težava Grkov prakse po katerih ne le, da denarja, če bi jim bil ta posojen za streho, ne bi vrnili, niti ne bi naredili strehe.

"Izbira Grkov je pravzaprav preprosta. Pred seboj imajo vprašanje, ali bodo reševali Sirizo ali sebe," pred glasovanjem meni Peterle. "Siriza je uspela v kratkem času pohoditi vse dobre rezultate Samarasove vlade. Grčija se je že pobirala, potem pa je prišel na oblast populist, ki je želel v čolnu, kjer jih je 28, veslati v drugo smer," situacijo v Grčiji ocenjuje Peterle.

Opozoril je še, da smo Slovenci na račun Grčije precej denarja že izgubili, zato si moramo biti na jasnem, kaj v primeru Grčije pomenijo alternative. "Vprašati se moramo, kaj se zgodi, če jim vse odpišemo in še malo dodamo. Bo to res pomagalo? Če ne, potem nima smisla metati v jamo brez dna. Oni morajo krepiti gospodarstvo."

Rop je opozoril, da se je sanacija Grčije sprva izvajala predvsem na način, da ne bi bilo prišlo do širjenja najhujših oblik krize na Italijo in Španijo, kar pomeni, da je bila Grčija nekakšen branik in v tem delu je EU uspela. Ostal pa je grški dolg, ki ga bo treba rešiti.

Med vzroki, da je bila pomoč Grčiji uspešna le delno, je Pleskovič izpostavil tudi oceno IMF, da so bili strokovnjaki Evropske komisije mlajši ekonomisti z manj izkušnjami. A če Grki jutri rečejo ne, Pleskovič za njih na obzorju vidi še več varčevanja, ker bo osnovni problem – odsotnost reform – ostal. "Spomnite se jugoslovanske hiperinflacije. Njihov standard bo drastično padel. Najboljša rešitev je "da", potem pa se naj postavi tehnična vlada, ki bo na eni strani sogovornik, na drugi pa bo implementirala reforme. Potem pa lahko govorimo o odpisu dolgov."

Na vprašanje, kakšen je domet idej Sirize, je Peterle dejal, da želi Siriza širiti epidemijo populizma in ideologije in druga pravila igre kot veljajo za večino: "In tako ne bo šlo."
Pleskovič pa je poudaril, da Grki očitno ne razumejo, kje se skrivajo rešitve. "Države, ki so bile nekoč revne, denimo Singapur, Koreja, Kitajska, so vse uspele z izvozom in konkurenčnim gospodarstvom. Grki imajo pa le turizem, ki traja par mesecev, industrijo so uničili. Morali bi uvesti davčne olajšave po zgledu Ircev, da bi v državo privabili investitorje."

Rop pa se je dotaknil vprašanja količine pomoči. Spomnil je na Jefferyja Sachsa, ki je vzhodnoevropskim državam razlagal, da ni dobro, če dobijo preveč evropske pomoči, ker bodo imele nezdrav ekonomski razvoj. "Grčija, Portugalska in deloma Irska so živ dokaz, da je prevelika pomoč povzročila balonast razvoj."

Da ni težava v količini denarja, ampak načinu porabe, pa je menil Peterle: "Grki so sami priznali, da so evropsko pomoč porabili za potrošnjo. Po domače – pojedli so jo."

Sogovorniki so se sicer strinjali, da hitre rešitve za Grčijo ni na obzorju, pa naj bo glas volivcev da ali ne. "Vmes so namreč naredili novo recesijo," je opozoril Pleskovič. Rop pa se je zavzel, da bi jutri v Grčiji zmagal razum in da bi vsi vpleteni ponovno sedli za pogajalsko mizo, pri čemer bi Grčijo zastopala resna, ne populistična vlada.

Ko se oglasijo še Američani

Medtem sta se pred glasovanjem oglasila tudi znana ameriška ekonomista Paul Krugman in Joseph Stiglitz in oba Grkom svetovala, naj zavrnejo ponudbo kreditodajalcev.

Ob njune ideje se je v blogu obregnil nekdanji irski predsednik vlade John Burton. Krugman trdi, da je evro velika napaka, ker ne uspe zavarovati javnih financ članic pred težavami posameznih držav. Burton mu odgovarja, da imajo ZDA v podobni situaciji le omejen vpliv, da ne omenjamo dejstva, da za razliko od evroobmočja nimajo posebnega reševalnega mehanizma.

"Če se prav spomnim, je prav ameriški nepremičninski balon vir zadnje krize. Ne le, da se je kriza iz nekaj zveznih držav razvila v težavo za ameriški bančni sistem, okužila je ves svet in ZDA tega niso preprečile," je kritičen Burton.

Poleg tega odločno zavrača idejo, da se država sesuva zaradi varčevanja. Namesto tega s prstom kaže na grške navade upravljanja z javnim denarjem, neučinkovito pobiranje davkov in nedelujoče gospodarstvo, ki ne ustvarja ničesar, kar bi prinašalo dodano vrednost, ima pa država ogromen državni aparat.

Stiglitz je šel še malo dlje in evroobmočje označil za nedemokratičen projekt. "Pri tem pa očitno pozabil, da so Maastrichtsko pogodbo ratificirali nacionalni parlamenti, ponekod – v Franciji in na Irskem – pa so jo podprli tudi na referendumu."

Ob tem pa Stiglitza, ki pravi, da je velik del pomoči šel za plačilo dolgov bankam spomni, da so marsikateri evro dobile tudi ameriške banke, ki pa v reševanju Grčije ne sodelujejo. Domine pa so začele padati, ko je padla banka Lehman Brothers. V ZDA.

Italija ne bo naslednja

Predsednik italijanske vlade Matteo Renzi je medtem sporočil, da je čas, da se neha njegovo državo opisovati kot naslednjega velikega bolnika Evrope.

Pravi, da ne bodo Italijani tisti, ki bodo "Grke pospremili v prepad". Kot pravi, je njegova država izvedla reforme in je na dobri poti okrevanja.

Podporniki in nasprotniki izjemno izenačeni

Sodeč po zadnjih anketah bo sicer na referendumu šlo izredno tesno. Zadnje javnomnenjske raziskave so kazale na zelo tesno zmago tistih, ki bodo glasovali za to, da Atene sprejmejo pogoje tujine in se s tem izognejo nepredvidljivi prihodnosti, morda celo izstopu iz območja z evrom. A razlika med taboroma je tako tesna, da ne omogoča zanesljivejših napovedi.

Varufakis je moral medtem v petek zanikati navedbe britanskega časnika Financial Times o tem, da naj bi oblasti v okviru reševanja grških bank načrtovale t.i. bail in po vzoru ciprskega, v okviru katerega bi zasegle najmanj 30 odstotkov od depozitov, višjih od 8000 evrov. To naj bi bil "vse verjetnejši scenarij za najmanj eno banko". Varufakis je poročanje na Twitterju zavrnil kot "zlonamerne govorice".

Negotova prihodnost

Ne glede na izid čaka sicer že tako prezadolženo in finančno oslabljeno državo težka in negotova prihodnost. Pogajanja z upniki bodo tako ali drugače težka in neusmiljena. Grčija je po ugotovitvah upravnega odbora začasnega mehanizma za stabilnost evra EFSF uradno že plačilno nesposobna, plačala pa ni niti junijskih obveznosti do IMF. Ti dejstvi za državo še nimata takojšnjih posledic. Evrski upniki so se namreč odločili, da od Grčije še ne bodo zahtevali takojšnjega poplačila vseh posojil iz mehanizma, najhujša takojšnja posledica neporavnanih obveznosti do IMF pa je nezmožnost dostopanja do sredstev sklada.

A finančne potrebe Grčije so velike, prav tako pa bo v prihodnje treba najti rešitev za velikanski dolg do evrskih partneric in ECB. Prvi roki za nova odplačila sledijo že zelo kmalu.

Vse to visi nad grškimi volilci, ki morajo najprej v času zaprtih bank in omejenih dvigov denarja na bankomatih pripotovati do krajev, kjer so registrirani v volilnih imenikih. V Grčiji to ni po pravilu v kraju bivanja.

Grčija je referendum nazadnje izvedla leta 1974, ko je 69 odstotkov volilnih udeležencev po padcu vojaške diktature glasovalo proti vrnitvi monarhije in izbralo republiko.