Oči Evropske unije so uprte v Grčijo, ki je pred verjetno najpomembnejšimi volitvami po drugi svetovni vojni. V nedeljo bo jasno, katero pot želijo Grki – vztrajanje pri mednarodni pomoči in v evroobmočju ali konec odplačevanja dolgov in samostojno reševanje države iz globoke krize.
V državi vlada paničen strah, saj Grčija vse bolj tone pod bremenom hude finančne in gospodarske krize. Prebivalci se komaj prebijajo skozi dan, nekateri si ne morejo več privoščiti osnovnih življenjskih potrebščin, zdravstvenih storitev … Napovedi pa so še hujše: v kratkem bi se lahko vse, kar so dosegli v minulih 30 letih, sesulo v prah.
Brezposelnost presega 20 odstotkov
Prihodki države so alarmantno nizki. Recesija traja že pet let, domača podjetja propadajo, tuja odhajajo. Brezposelnost presega 20 odstotkov. Tudi tisti, ki delajo, prejemajo vse manj denarja.
Primanjkuje zdravil
Zdravstveni sistem je tik pred sesutjem. Kronično primanjkuje zdravil, tista, ki so še na zalogi, pa lekarne izdajajo le ob plačilu z gotovino, saj iz državne blagajne že mesece ne dobivajo denarja.
Denar za pokojnine in plače imajo le še do sredine julija
Izplačevanje pokojnin in plač javnih uslužbencev je zagotovljeno le še do sredine julija. Ljudje množično dvigujejo prihranke iz bank. Zmanjkuje celo denarja za ruski plin, zaradi česar grozijo prekinitve v oskrbi z elektriko.
Grški premier opozarja pred "nevarnim nedelovanjem" države
Začasni grški premier Panagiotis Pikramenos je danes opozoril na "nevarno nedelovanje" države pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami, po katerih Grčijo čakajo "kritične" odločitve. "Opaziti je nevarno nedelovanje ključnih državnih področij, kot je pobiranje davkov," je opozoril 67-letni premier. "Čakajo nas kritična vprašanja, ki bodo terjala politične odločitve v prihodnjih tednih," je dodal.
Finančno ministrstvo je priznalo, da ima Grčija denarja le še za julijske plače in pokojnine, prihodki države pa so za 666 milijonov evrov nižji od načrtovanih 18,9 milijarde evrov za prvih pet mesecev letošnjega leta.
Pikramenos je še dejal, da je njegova začasna vlada med enomesečnim mandatom sprejela ukrepe, s katerimi je preprečila prekinitev dobave električne energije zaradi likvidnostnih težav dobaviteljev. Pri tem je opozoril, da težki časi čakajo tudi turizem – za Grčijo ključno gospodarsko panogo. "Turistična sezona, ki je pred nami, je videti slaba – ali vsaj slabša, kot je bila lanska," je dejal.
Napovedi: Znova ne bo absolutne večine
Na parlamentarnih volitvah 6. maja nobena politična stranka ni dobila absolutne večine, vsi poskusi oblikovanja koalicije pa so propadli, zato se to nedeljo Grki znova odpravljajo na volišča. Za njihove glasove se bodo potegovali kandidati iz več kot 30 strank, realne možnosti za vstop v parlament jih ima osem. Opazovalci napovedujejo vnovičen tesen boj med konservativno Novo demokracijo pod vodstvom ekonomista Antonisa Samarasa ter skrajno levo stranko Siriza.
Znova pa naj ne bi uspelo nobeni zbrati absolutne večine v 300-članskem parlamentu. In to kljub pravilu, po katerem se glede na volilni rezultat razdeli le 250 poslanskih mandatov, preostalih 50 pa prejme zmagovalka volitev. To pomeni, da bodo verjetno spet sledila težavna pogajanja o oblikovanju koalicije.
Ukrepi, ki uničujejo življenja in dušijo gospodarstvo
Grkom sta v minulih desetletjih izmenično vladali stranki Nova demokracija in socialistični Pasok. Skupaj z manjšo stranko Laos sta novembra lani oblikovali začasno tehnokratsko vlado premierja Lukasa Papademosa, katere osnovna naloga je bila zagotoviti nadaljnjo pomoč EU in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) ter državo obvarovati pred bankrotom. V zameno za pomoč – Grčija samo državam evrskega območja dolguje že 313 milijard evrov, do leta 2014 pa naj bi v okviru drugega programa pomoči prejela vsaj še 70 milijard evrov – so morali Grki v zadnjih dveh letih sprejeti boleče varčevalne ukrepe in strukturne reforme, ki po mnenju mnogih uničujejo življenja ljudi in dušijo gospodarstvo.
Omenjeni stranki še naprej zagovarjata pot mednarodne pomoči, čeprav napovedujeta nova pogajanja za omilitev pogojev zanjo. Maja so ju volivci kaznovali: Novi demokraciji je sicer na volitvah pripadlo prvo mesto, a z le slabimi 19 odstotki glasov oziroma z dvema odstotnima točkama naskoka pred drugouvrščeno Sirizo. Pasok je bil šele tretji.
Siriza: Naj Grčija ostane v evroobmočju
Velika zmagovalka je bila tako Siriza, ki še na volitvah leta 2009 ni dosegla niti petodstotne podpore. Vstop v parlament je uspel še manjšima levičarskima strankama, komunistom (KKE) in Demokratični levici (Dimar), desno populistični stranki Neodvisnih Grkov (Anel) ter neonacistični Zlati zori. Ta se je v parlament prebila prvič v skoraj 40 letih.
Siriza, ki jo vodi 37-letni Aleksis Cipras, zagovarja ohranitev Grčije v evroobmočju, a obenem terja enostransko razglasitev nezmožnosti odplačevanja grškega javnega dolga in odpravo varčevalnega programa, uvedenega v zameno za mednarodno pomoč.
Kakšni so možni razpleti?
Evropska komisija je pred dnevi potrdila, da pripravljajo krizne scenarije za morebiten izhod Grčije iz evroobmočja, pri katerih pa sama sodeluje le s pravnimi mnenji. Vključevali naj bi vnovično začasno uvedbo nadzora nad gibanjem oseb v schengnu ter omejitev količine denarja, ki ga je mogoče dvigniti na bankomatih. S slednjim naj bi preprečili množično dvigovanje evrov, preden bi Grčija evro zamenjala za šibkejšo drahmo.
Po nedelji so v Grčiji možni različni razpleti. Morda bo proevropskim strankam – Novi demokraciji, socialistom in stranki Dimar – nekako le uspelo oblikovati vlado. A opazovalci svarijo, da bodo Siriza in komunisti z množičnimi stavkami in protesti poskušali onemogočiti vsa reformna prizadevanja te koalicije.
Če bi vlado oblikovala Siriza z drugimi levimi silami in bi uresničila svoje napovedi, čaka Grčijo verjetno takojšen bankrot. Posojilodajalci naj bi namreč v tem primeru "zaprli pipico". Sčasoma bi najverjetneje sledil še izstop države iz evroobmočja, čeprav Siriza trenutno zatrjuje, da ni tako. Izplačevanje že odobrenih izplačil pomoči IMF in EU Grčiji je medtem že ustavljeno do oblikovanja nove vlade, zaradi česar naj bi državi v nekaj tednih povsem zmanjkalo denarja.
Tretji, a ne prav verjeten povolilni scenarij bi bilo oblikovanje vlade narodne rešitve, v kateri bi sodelovale vse tri največje stranke, vključno s Sirizo, in morda še zmerna Dimar. Skupni imenovalec te široke koalicije bi bil obstanek države v območju skupne valute. Obenem bi terjala nova pogajanja o mednarodni pomoči oziroma omilitev varčevalnega programa.
Zadnji in najslabši scenarij bi bila ponovitev majskih dogodkov. To bi pomenilo že tretje volitve, do takrat pa še kakšen mesec in pol brez delujoče vlade ter v tem času morda že popoln finančni zlom Grčije.
KOMENTARJI (142)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.