IMF: Grčija mora narediti več

Voditelji strank grške vladne koalicije so po več dneh pogajanj očitno le uspeli doseči dogovor o dodatnih varčevalnih ukrepih, ki jih od Grčije zahtevajo mednarodni posojilodajalci – EU, Evropska centralna banka (ECB) in Mednarodni denarni sklad (IMF). Novico je potrdil tudi grški premier Lucas Papademos.

Premier Papademos je s predsedniki treh vladnih strank več dni preučeval 50 strani dolg dokument, ki so ga pripravili predstavniki t. i. trojke – strokovnjaki EU, ECB in IMF. Dokument predstavlja načrt novih ukrepov, ki jih od Grčije pričakujejo mednarodni posojilodajalci v zameno za drugi paket pomoči v vrednosti 130 milijard evrov.

IMF: Grčijo čaka še veliko dela

Na današnji dogovor grške koalicije glede varčevanja in zaključek pogajanj s trojko so se že odzvali tudi v IMF. Kot so povedali, je druga pomoč Atenam mogoča. Dodali so, da Grčijo zdaj čaka veliko dela.

"Grčija mora narediti več. In prav s tem bo povezan drugi sveženj pomoči," je dejal tiskovni predstavnik sklada Gerry Rice. Politično podporo zahtevam trojke v Grčiji je pozdravil. "Mislim, da se vsi strinjamo o potrebi po reformi trga dela ter prilagoditvi plač produktivnosti," je dodal.

Sindikati ogorčeni, odstopil namestnik ministra za delo

Varčevalni ukrepi predvidevajo drastično krčenje sredstev v javnem sektorju in se med drugim nanašajo na zmanjšanje minimalne plače in pokojnin. Grčija je ob tem že privolila v zahtevo, da odpusti 15.000 zaposlenih v javnem sektorju.

Sindikati so se na zahteve trojke odzvali z ogorčenjem in napovedujejo nove stavke. Stavke državo hromijo tudi danes.

Ogorčenost nad ukrepi je izrazil tudi namestnik ministra za delo in ponudil svoj odstop. Kot pravi, so ukrepi "prestrogi za delavce."

Predlagani načrt varčevalnih ukrepov so morale potrditi tri koalicijske stranke – socialisti, konservativci in nacionalistična stranka, soglasje bo moral podati še parlament.

Na pomoč ECB

Grčijo že od maja 2010 nad gladino drži 110 milijard evrov vredno posojilo držav z evrom in IMF. Kmalu je postalo jasno, da omenjen znesek ne bo zadostoval, zato so se evropski voditelji oktobra lani načelno dogovorili o novem, 130 milijard evrov vrednem paketu pomoči in prispevku zasebnih upnikov, ki naj bi državi odpisali za okoli 100 milijard evrov dolgov.

Vse bolj sicer kaže, da bo treba javno pomoč povečati, pri čemer naj bi pomagala Evropska centralna banka (ECB). Ta naj bi se z zamenjavo delnic prek začasnega sklada za zaščito evra odpovedala dobičku na grške obveznice in tako Grčijo razbremenila za okoli 11 milijard evrov.

Nocoj še brez dogovora

Finančni ministri držav v evroobmočju nocoj v Bruslju ne bodo dosegli dokončnega dogovora o drugem programu pomoči Grčiji, je ob prihodu na zasedanje povedal šef evrske skupine Jean-Claude Juncker. Juncker je svojo oceno pojasnil z besedami, da je treba razjasniti še veliko elementov drugega programa pomoči Grčiji.

Prva dama Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde je ob prihodu na zasedanje ocenila, da so novice iz Aten o dogovoru glede varčevalnih ukrepov "zelo spodbudne".

Grčija bo še morala prepričati partnerje v evroobmočju, da bo izvedla potrebne gospodarske reforme in varčevalne ukrepe, da bo lahko dobila drugi sveženj pomoči, pa je ob prihodu na zasedanje dejal evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn.