V nedeljo je v Panami potekal referendum o širitvi panamskega prekopa, na katerem je velika večina prebivalcev te srednjeameriške države podprla vladni načrt, s katerim želijo podvojiti transportne zmožnosti.
Za širitev prekopa je glasoval vsak četrti volivec, na volišče pa je prišlo 43 volilnih upravičenci. Po podatkih panamskega volilnega sodišča je za širitev prekopa glasovalo 78,3 odstotkov ljudi, proti pa jih je bilo 21,7. Še vedno pa je treba počakati na uradne rezultate. Razglasitev zmage na referendumu pa so proslavili velikim ognjemetom, na ulicah pa so se zbrali številni ljudje, ki so mahali z rdeče-modro-belimi zastavami Paname.
Vlada želi s predlagano širitvijo panamskega prekopa, ki naj bi stala več kot 5 milijard ameriških dolarjev, rešiti državo pred revščino, saj kar 40 odstotkov prebivalstva živi v reščini. Panamski prekop, ki je bil do leta 1999 ameriško ozemlje, bodo razširili, tako da bodo med Atlantskim in Pacifiškim oceanom lahko plule tudi večje ladje z več tovora. Načrt predvideva gradnjo novega para zapornic k že obstoječim dvojim zapornicam in bi omogočil dvosmerno plovbo skozi prekop.
Širitev prekopa, ki so ga prvič odprli leta 1914, naj bi prinesla tudi nova delovna mesta in spodbudila ekonomsko rast. A nasprotniki širitve prekopa opozarjajo, da bi lahko finančno tako obsežen projekt spravi državo na rob bankrota.
Graditev panamskega prekopa je stala 375 milijonov dolarjev, med gradnjo pa je umrlo kar 25.000 ljudi predvsem zaradi malarije in rumene mrzlice. Ladjam je prekop skrajšal pot okoli južnoameriške celine. Vendar je prekop v desetletjih od odprtja postal premajhen za novodobne tankerje in ladje, prav tako pa vedno gostejši ladijski promet predvsem iz ZDA, Japonske, Kitajske in Čila pomeni daljše čakalne dobe.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.