Britanski znanstveniki so objavili študijo eksperimentov, med katerimi so gensko preoblikovali posamezne rastlinske kulture, s pomočjo česar bi lahko izboljšali prehrambene pomanjkljivosti na jedilnikih prebivalstva. Poleg debelosti bi lahko enostavneje dopolnili vnos cinka v telo kot tudi vnos koristnih maščob.
Gensko predelane pomaranče za popolno postavo
Kot poroča britanska spletna stran Guardian, je klasični angleški zajtrk ne samo nasiten, temveč tudi redilen, že kozarec soka treh rdečih pomaranč pa dokazano zmanjša negativne učinke na zdravje ljudi. Kljub temu pa okus rdeče pomaranče večini ljudi ne ustreza kot sok navadne pomaranče, zato si britanski znanstveniki prizadevajo z gensko predelavo prikrojiti pomaranče tako, da bi izboljšali okus in v telo vnesli snovi, potrebne za hitrejšo presnovo maščob. Ključna je visoka vsebnost antocianina, ki ga je v soku rdečih pomaranč na pretek.
Kljub tem prednostim je potrebno izsledke jemati s previdnostjo, saj študija še ni prejela potrditve s strani stroke. Doslej so učinkovanje potrdili le s poskusi na miših, ki so jih hranili z zelo mastno hrano, testni skupini miši pa so med dieto dodajali sok rdečih pomaranč. Kako uspešna bi bila metoda pri ljudeh, še ni potrjeno, poroča Guardian.
Več koristi za manj denarja?
V prid raziskavam naj bi govorila cenejša pridelava hrane, ki bi omilila prehrambene pomanjkljivosti, so prepričani zagovorniki. Precej koristi vidijo znanstveniki tudi pri kultivaciji genov alg, ki bi jih vnašali v oljno repico in tako pridelali zdravju potrebno ribje olje, ne da bi morali za to moriti ribe. Pretiran ribolov predstavlja resen problem, zaradi katerega se redči populacija rib, prav iz rib pridobljene omega maščobe pa so ključne za boljše zdravje srca, možganov in splošno počutje.
Gojenje prehrambenih alg, ki vsebujejo te snovi, se ne obnese, saj bi potrebovali velike količine vode in prostora, kjer bi jih lahko pridelali v zadostnih količinah, posnemanje procesov v ribjih telesih in uporaba pri oljni repici pa bi bilo ekonomično in cenejše. Raziskovalec agrikulturne organizacije Rothamsted Research Johnathan Napier se s tovrstnimi raziskavami ukvarja že dobro desetletje, semena gensko predelane oljne repice pa bi poenostavilo pridobivanje olja, ki bi vsebovalo kisline omega 3 maščob.
Številne so tudi raziskave gensko predelanih semen, s pomočjo katerih bi lahko vnesli v telo zadostne količine cinka. Zaradi pomanjkanja cinka v telesu trpi na milijone ljudi, najhujše oblike posledic pa so duševna zaostalost, v manj drastični obliki pa je prizadeto delovanje imunskega sistema, manjša odpornost na malarijo, pljučnice in driske. Cink bi lahko v telo vnesli z žitaricami. Avstralska raziskava v rižu je dokazala, da je možno vsebnost cinka v semenih izboljšati za dvakrat do štirikrat, tovrstnih raziskav pa je še več.
Premalo posluha za gensko predelano hrano
Področje gensko predelane hrane je zaradi strahu pred gensko predelavo zelo zavrto in polnih koristi zaenkrat še ni pričakovati, pravi raziskovalec biotehniške fakultete Borut Bohanec in dodaja, da so zato tovrstne raziskave še na zgodnji stopnji razvoja. Na plan pridejo zato le redka odkritja.
"Kolegi v Vidmu so razvili riž, ki bi bil namenjen zdravilom in ne prehrani. Pri njem se tvori poseben protein, ki ga potrebujejo bolniki z Gaucherjevo boleznijo. Obvezno ga morajo prejeti enkrat na dva tedna, drugače zelo zbolijo. Temu je doslej služilo le zelo drago biološko zdravilo, ki ga pridelujejo v bioreaktorjih – v celicah hrčkov. Zdravljenje enega bolnika stane tudi več kot 100 tisoč evrov na leto. Raziskovalci iz Vidma so uspeli pridelati isti protein v riževih semenih, cena pa je padla za 10-krat do 100-krat,“ pravi Bohanec.
V Sloveniji so si prizadevali poskus izvesti na dveh arih na poskusnem polju v bližini Gorice, a dovoljenja niso dobili. Temu je nasprotovala tako občina Gorica, ki gensko predelani hrani kategorično nasprotuje, Sklad kmetijskih zemljišč pa je dvakrat zelo jasno sporočil, da se ne sme v prst posejati niti enega gensko predelanega zrna, pravi Bohanec in dodaja, da je poskus pri nas propadel, zato ga bodo izvedli drugje.
"Klima in podpora gensko predelanim rastlinam je pri nas zelo slaba, zato ne iščemo več rešitev v tej smeri. Kadar žlahtnimo rastline – pri nas je zelo pogosto žlahtnjenje buč – niti ne razmišljamo o tej metodi, ker vemo, da z njo ne bomo mogli priti na tržišče, redke pa so tudi znanstvene raziskave,“ dodaja Bohanec. Novejša raziskava, ki jo izvajamo v Sloveniji, je raziskava Nacionalnega inštituta za biologijo, pri kateri so raziskovali metode za izboljšanje odpornosti krompirja in ostalih testnih rastlin na sol.
KOMENTARJI (46)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.