Tujina

VIDEO: Med domačini Calaisa in pro-migrantskimi protestniki zavrelo

Atene/Berlin/Ljubljana/Otočec/Dunaj, 24. 01. 2016 09.56 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 9 min

Nemčija na meji zavrne desetino migrantov. Avstrija bi lahko v večjem obsegu na slovenski meji zavračala migrante in begunce, je dejal Kurz. O begunski krizi sta se na nenapovedanem srečanju pogovarjala Pahor in Grabar-Kitarović. V Calaisu pa je zavrelo med domačini in pro-migrantskimi protestniki.

Predsednik republike Borut Pahor se je s hrvaško kolegico Kolindo Grabar-Kitarović danes nenapovedano sestal na neformalnem delovnem kosilu na gradu Otočec. Iz Pahorjevega urada so sporočili, da sta se pogovarjala predvsem o izzivih, s katerimi se sooča EU zaradi pritiska migracij.

V luči poostrenih ukrepov, ki so jih na meji začele izvajati nekatere države EU, sta se Pahor in Grabar-Kitarovićeva danes zavzela za tesne in prijateljske odnose z vsemi sosedami, še posebej s tistimi na t.i. balkanski migrantski poti.

V tem kontekstu sta se dogovorila za skorajšnje srečanje trilaterale predsednikov Slovenija, Avstrije in Hrvaške, ki ga bo tokrat gostila Hrvaška, so sporočili iz Pahorjevega urada. Lani so se predsedniki srečali v Logarski dolini.

Kolinda Grabar-Kitarović in Borut Pahor sta se sestala na Otočcu.
Kolinda Grabar-Kitarović in Borut Pahor sta se sestala na Otočcu. FOTO: Urad predsednika

Predsednika sta se pogovarjala tudi o nadaljevanju skupne regionalne pobude proces Brdo Brioni, ki bo letos v Bosni in Hercegovini, predvidoma konec maja. Srečanje bo posvečeno nadaljnji integraciji držav jugovzhodne Evrope v EU in zvezo Nato.

Pahor in Grabar-Kitarovićeva sta se sestala na neformalnem srečanju v okviru dogovorjenega rednega dialoga, ki je namenjen aktualnim bilateralnim in mednarodnim vprašanjem, so še pojasnili v uradu predsednika republike.

Kurz: Lahko bi prišlo do množičnega vračanja migrantov iz Avstrije v Slovenijo

Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz je danes opozoril, da bi se lahko hitro zgodilo, da bo Avstrija v večjem številu začela zavračati migrante na meji. Po njegovih besedah Avstrija ne bo zmogla v nedogled sprejemati novih migrantov. Meni tudi, da ni vzdržno, da je Slovenija prejela manj kot 1000 prošenj za azil, Avstrija pa 90.000.

Kurz je v sobotnem pogovoru za časnik Österreich še dejal, da mora Avstrija postaviti meje glede migracij, tudi v primeru tistih, ki bežijo z vojnih območij, ker tudi ti prepotujejo več varnih držav in izključno iz ekonomskih razlogov za azil zaprosijo recimo v Avstriji, Nemčiji ali na Švedskem.

Po njegovih besedah je bila nedavna odločitev avstrijske vlade o postavitvi zgornje meje števila prosilcev za azil, ki jih lahko Avstrija še sprejme, signal drugim državam. "Nobena država sveta ne more neomejeno sprejemati beguncev. Saj ni vzdržno, da ima naša soseda Slovenija pod 1000 prošenj za azil, mi pa kar 90.000."

Če bi se prekoračila meja 37.500 prosilcev za azil, ki jo je za letos postavila vlada na Dunaju, Kurz meni, da lahko Avstrija "vsekakor" zavrne migranta na meji, saj je prišel iz Slovenije, ki je varna država, in je iz izključno ekonomskega motiva želel za azil zaprositi v Avstriji.

Avstrijski zunanji minister je ob tem ocenil, da bi se lahko v tem primeru začelo zavračanje migrantov na meji s Slovenijo v večjem obsegu. Po njegovih besedah se ne sme ponoviti lansko leto, v katerem je Avstrija prejela 90.000 prošenj za azil.

Na vprašanje, ali bi lahko prišlo do neprijetnih prizorov na avstrijskih mejah ob zavračanju migrantov, je Kurz dejal, da se večina migrantov obnaša mirno. "Seveda pa se lahko zgodi, da bodo posamezniki poskušali nasilno posredovati proti policistom in vojakov. V tem primeru lahko pride do neprijetnih prizorov," je priznal.

Dotaknil se je tudi kritik Grčije, da ne naredi dovolj za zaščito zunanje meje EU. Avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner je v soboto Grčiji zagrozila z začasno izključitvijo iz schengenskega območja. Kurz je dejal, da potekajo razprave o tem, kaj storiti z Grčijo, če bo še naprej zavračala pomoč EU za zaščito zunanje meje.

Nemci zavrnejo okoli desetino migrantov, sprejetim odvzemajo premoženje

Čeprav Nemčija še vedno sprejme okoli 2000 migrantov dnevno, pa jih vsak dan na svojih mejah zavrne okoli 200, je danes povedal nemški notranji minister Thomas de Maiziere. Ponekod v Nemčiji tistim, ki lahko prečkajo njene meje, odvzamejo premoženje, da bi financirali njihovo oskrbo.

"Ljudjem, ki bežijo pred vojno in preganjanjem, v Nemčiji nudimo varnost in zaščito," je de Maiziere dejal za časnik Bild am Sonntag. "A to istočasno pomeni, da tiste, ki ne iščejo te zaščite, na meji zavrnemo. Nihče, ki ne želi zaprositi za politični azil v Nemčiji in želi vanjo vstopiti nezakonito, nima pravice biti tu," je poudaril notranji minister.

Nemčija na meji zavrača okoli 200 migrantov na dan.
Nemčija na meji zavrača okoli 200 migrantov na dan. FOTO: AP

Po njegovih besedah je policija na meji letos doslej zavrnila po okoli 200 migrantov na dan. Med njimi so tudi tisti, ki želijo za azil zaprositi v drugih evropskih državah. Kljub zimi v Nemčijo vsak dan vstopi okoli 2000 migrantov.

Tem pa v zveznih deželah Bavarska in Baden-Württemberg odvzamejo premoženje, da bi poskrbeli za njihovo oskrbo. Podoben ukrep je sicer pred kratkim sprejela Danska, na katero se je vsul plaz kritik.

Prosilcem za azil vzamejo gotovino in premoženje nad vrednostjo 750 evrov

Po pisanju Bilda, ki se sklicuje na navedbe bavarskega notranjega ministra Joachima Herrmanna, na Bavarskem migrantom odvzamejo gotovino in premoženje nad vrednostjo 750 evrov, če se pričakuje, da se bodo migranti vključili v nemški sistem socialne pomoči.

V Baden-Württembergu pa migrantom odvzamejo premoženje nad vrednostjo 350 evrov. Nemška zakonodaja sicer omogoča, da lahko država od prosilcev za azil, tako kot pri prejemnikih socialne pomoči, zahteva, da najprej porabijo svoje premoženje, šele nato so lahko deležni pomoči.

Predstavnica nemške vlade za migracije, begunce in integracijo Aydan Özoguz je sicer za Bild dejala, da morajo prosilci za azil pred vložitvijo prošnje za finančno ali drugačno pomoč načeloma najprej porabiti svoje premoženje, kamor sodi tudi družinski nakit.

Nemčija bo okrepila pomoč Turčiji

Nemčija namerava zaradi migrantske krize okrepiti svojo razvojno pomoč Turčiji. Nemški razvojni minister Gerd Müller je namreč dejal, da bodo sodelovanje s Turčijo v letošnjem letu povečali s 36 na 50 milijonov evrov.

Müller je v danes objavljenem pogovoru za nemški časnik Bild am Sonntag poudaril, da bo razvojna pomoč namenjena investicijam v šole, poklicno izobraževanje in v krepitev komunalne infrastrukture predvsem na turških mejnih območjih. "Turčija je sprejela 2,5 milijona sirskih beguncev. Tem ljudem moramo dati perspektivo in k temu prispevamo svoj del," je povedal Müller.

Kritike Grčije

Medtem se tudi v Nemčiji krepijo mnenja, da bi bilo zaradi neučinkovitega varovanja evropske zunanje meje v luči nadaljevanja migrantskih tokov treba iz schengenskega območja izključiti Grčijo.

Tudi bavarski notranji minister Herrmann ne izključuje te možnosti. A nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je danes poudaril, da izključevanje posameznih držav iz schengna ne bo nikomur pomagalo, še najmanj pa bi prispevalo k zmanjšanju števila migrantov. Je pa poudaril, da mora Grčija hitreje kot doslej pri vprašanju migracij prispevati svoj delež.

Skupina odvetnikov je medtem na ustavno sodišče v mestu Karlsruhe vložilo ustavno pritožbo zoper migrantsko politiko nemške zvezne vlade. Od sodišča terjajo, naj odločitev kanclerke Angele Merkel o odprtju nemških mej 4. septembra 2015 oceni za protiustavno. Sporno jim je, da Merklova ni izvajala dublinske uredbe in nemških azilnih pravil.

"Kanclerka s svojo politiko ne sme zapustiti okvirjev zakonov, ki so ji jih volivci predložili preko parlamenta," so zapisali odvetniki v pritožbi.

Grčija prosi za pomoč

Medtem je Grčija EU zaprosila za pomoč pri vračanju migrantov, ki ne bodo deležni mednarodne zaščite, v Turčijo. Grški zunanji minister Nikos Kocias je dejal, da naj pri vračanju pomaga evropska agencija za zunanje meje Frontex. Ta predlog je sicer že dan prej v Berlinu predstavil nemškemu kolegu Frank-Walterju Steinmeierju.

Frontex
Frontex FOTO: Reuters

Frontex ima trenutno v Egejskem morju 15 patruljnih ladij, njihova misija pa je pomoč grški obalni straži pri nadzorovanju in reševalnih operacijah.

A Kocias si želi, da bi Frontex napotil okoli 100 ladij v ozek pas morja med Grčijo in Turčijo, preko katerega je lani okoli 850.000 beguncev in migrantov doseglo evropska tla.

Grčija je že večkrat pozvala Frontex, naj pomaga vračati ljudi, kot so recimo migranti iz Maroka in Pakistana, za katere je malo možnosti, da bodo deležni mednarodne zaščite. Atene si želijo še pritiska na Ankaro, naj spoštuje sporazume o vračanju migrantov.

Po incidentu z migranti v Calaisu pozivi za vojsko v pristanišču

V francoskem pristaniškem mestu Calais je v soboto prišlo do incidenta, ko je več deset migrantov vdrlo na britanski trajekt. Policija jih je po dveh urah odstranila, medtem pa so morali celotno pristanišče zapreti. Direktor britanske prevozniške družbe je zato zahteval napotitev francoske vojske v pristanišče.

Okoli 500 migrantov, ki so protestirali zaradi nevzdržnih razmer v bližnjem taboru, je prebilo policijsko blokado, okoli 150 pa jih je nato vdrlo na območje pristanišča. Kakih 50 se je povzpelo na britanski trajekt Spirit of Britain, je povedal predstavnik tamkajšnje prefekture.

V Calaisu je zrasla Džungla - kamp, kjer prebivajo migranti. Številni sicer želijo na Otok, tako da se skušajo vtihotapiti na tovornjake ali trajekte.
V Calaisu je zrasla Džungla - kamp, kjer prebivajo migranti. Številni sicer želijo na Otok, tako da se skušajo vtihotapiti na tovornjake ali trajekte. FOTO: Reuters

Policisti so jih uspeli z ladje odstraniti brez nasilja, med operacijo pa je delo v pristanišču zastalo. Prijeli so 24 migrantov in 11 privržencev skupine No Borders Network.

Direktor pristanišča Jean-Marc Puissesseau je od pristojnih oblasti zahteval, da tabor premestijo. "Bližina tabora in veliko število migrantov onemogočata zagotavljanje zaščite pristaniške infrastrukture, ne glede na to, koliko država v to vloži," je menil.

Direktor britanske prevozniške družbe Road Haulage Association Richard Burnett je šel še dlje. Po njegovem mnenju bi morali v Calaisu namestiti francosko vojsko. Opozoril je, da je bil sobotni dogodek zadnji v vrsti incidentov v Calaisu, in menil, da je "le vprašanje časa, kdaj se bodo uresničili naši najhujši strahovi on bo prišlo do smrti voznika tovornjaka, namenjenega v veliko Britanijo".

VIDEO: Huda kri med domačini v Calaisu in pro-migrantskimi protestniki, enemu prekipelo in je zagrozil s puško 

V javnosti je zakrožil tudi video posnetek, ki kaže, kako so si domačini v Calaisu in protestniki, ki so se zbrali v podporo migrantom kampu, skočili v lase. Neka družina je protestnikom skušala preprečiti, da bi marširali skozi njihovo ulico.

Zavrelo je, ko je nekaj jeznih domačinov začelo žaliti protestnike, ti pa so jim žaljivke vrnili in vanje začeli metali predmete, med drugim rabljeno kolesarsko zračnico. Enemu od domačinov je nato prekipelo, zato je iz hiše prinesel puško. K sreči se incident ni zaključil tragično.

V Dobovo danes doslej prispel en vlak z migranti

Na mejni prehod za mednarodni železniški promet Dobova je nekaj po 6. uri zjutraj iz Slavonskega Broda prispel prvi današnji vlak s 717 migranti, so za STA povedali na Policijski upravi Novo mesto, kjer od hrvaških varnostnih organov za zdaj niso dobili novih napovedi o prihodih vlakov z migranti.

Po podatkih Generalne policijske uprave sta bila danes ob 18. uri v sprejemnem centru dva prebežnika, v šotorišču Šentilj 25, v centru za tujce v Postojni pa 45.

Slovenski organi so danes zavrnili enega Maročana, ki ni izrazil namere, da za azil zaprosi v Sloveniji, Avstriji ali Nemčiji.

Od četrtka sicer veljajo omejevalni ukrepi pri sprejemanju migrantov; tako Slovenija vstop v državo dovoli le tistim, ki nameravajo zaprositi za azil v Avstriji ali Nemčiji. Sodeč po izjavah pristojnih ti ukrepi ne prinašajo dodatnih obremenitev ali težav, saj policija za izvedbo novih postopkov ne potrebuje bistveno več časa.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1