Rusija in ZDA imajo različen pogled na krizo v Siriji

Voditelji držav in vlad skupine G8 so se tokrat zbrali v Enniskillnu na Severnem Irskem. Debata je potekala predvsem o gospodarstvu, voditelji pa se niso mogli izogniti krizi v Siriji, na katero nimajo enakega pogleda. Evropska unija je nedavno preklicala prepoved izvoza orožja sirskim upornikom in se tako približala stališčem ZDA, temu pa ostro nasprotuje Rusija, ki ne vidi razloga, da ne bi prodajala orožja zakoniti sirski vladi.

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes diplomatsko povedal, da si tako Rusija kot ZDA prizadevajo za ustavitev nasilja v Siriji, in dodal, da imata državi nekoliko drugačen pogled na kritične razmere v tej državi na Bližnjem vzhodu.

Ameriški predsednik Barack Obama pa je dejal, da si oboji prizadevajo, da v Siriji ne bi uporabili kemičnega orožja in da pride do politične rešitve krize.

Francija se boji, da bi Hollywood zadušil francosko in evropsko kulturo

Prvi dan srečanja so EU in ZDA sprožile pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu med tema največjima svetovnima gospodarstvoma.

"Govorimo o nečem, kar bi bil lahko največji dvostranski dogovor v zgodovini," je ob začetku pogajanj dejal britanski premier David Cameron. Ameriški predsednik Barack Obama pa je nato napovedal, da bo prvi krog pogajanj naslednji mesec v Washingtonu.

Prostotrgovinsko območje na obeh straneh Atlantika bi bilo z 800 milijoni prebivalcev največje na svetu in ob tem tudi najmočnejše po kupni moči. Skupaj Unija in ZDA zaležeta kar za polovico svetovnega bruto domačega proizvoda in za tretjino globalnih trgovinskih tokov. Med EU in ZDA se na dan v povprečju izmenjata dve milijardi evrov.

Hollande ne more verjeti besedam Barrosa

EU je mandat za pogajanja dosegla šele po petkovih celodnevnih pogajanjih ministrov za trgovino. Glavni problem je bila zahteva Francije po kulturni izjemi, pri tem pa jo je podprlo še 13 članic, med njimi Slovenija.
Pariz je za zdaj dosegel svoje – avdiovizualni sektor je iz mandata izvzet. Francija se namreč boji, da bi Hollywood zadušil francosko in evropsko kulturo, še posebej če bi si ZDA izpogajale omejitve subvencioniranja.

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je za časnik International Herald Tribune ocenil, da so francoske zahteve "nazadnjaške". "Nekateri pravijo, da spadajo na levico, a v resnici so kulturno zelo nazadnjaški," je bil oster. Po njegovem mnenju gre za politiko, ki je proti globalizaciji.

Francoski predsednik Francois Hollande se je ob prihodu na Severno Irsko že začudil nad takimi izjavami. "Ne želim verjeti, da je predsednik Evropske komisije lahko uporabil takšne besede glede Francije, pa četudi gre za umetnike, ki so se za to izjemo zavzeli," je povedal.

Prostotrgovinski sporazum naj bi odpravil carine za kmetijske in industrijske proizvode ter ovire v trgovini, storitvah, investicijah in javnih naročilih ter necarinske ovire. Pokrival pa bo tudi pravila o konkurenci, trajnostni razvoj, okolje in intelektualno lastnino.

Na obeh straneh Atlantika si od sporazuma obetajo veliko. Evropi naj bi prinesel okoli 119 milijard evrov na leto, ZDA 95 milijard evrov, so izračunali v Bruslju. A pogajanja bodo težka, kar potrjuje tudi burno dogajanje pred njihovim začetkom. V Londonu vseeno ocenjujejo, da bi bila lahko končana v obdobju med 12 in 18 mesecev.