V pariški vsakdan je 13. novembra 2015 globoko zarezal terorizem. Niz napadov privržencev skrajne Islamske države je bil žalostni vrhunec leta terorizma, kakršnemu Francija še ni bila priča, in je globoko zarezal v francosko politiko in družbo. V napadih je umrlo 130 ljudi, 493 jih je bilo ranjenih. V krvavi noči je umrlo tudi sedem napadalcev.
Največ žrtev je umrlo v pariški dvorani Bataclan, ki so jo na predvečer obletnice krvave morije po obnovi znova odprli s koncertom britanskega glasbenika Stinga. Koncertno in gledališko dvorano iz 19. stoletja so leto dni temeljito obnavljali in zabrisali divjanje tričlanskega terorističnega odreda. V Parizu so poleg tega na prizoriščih zločinov pritrdili plakete v spomin na 130 ubitih. Kraje napadov in odkritje spominskih plaket je danes obiskal francoski politični vrh, na čelu s francoskim predsednikom Francoisom Hollandom.
Travme niso preboleli
Travme, ki jo je prinesel lanski 13. november, v Franciji še zdaleč niso preboleli. Takratni napadi so bili namreč najbolj uničujoče teroristično dejanje v državi po drugi svetovni vojni, "agresija proti naši državi, proti njenim vrednotam, proti njeni mladini, proti njenemu načinu življenja", kot je dejal francoski predsednik.
Kako je potekal napad?
Krvavo dogajanje se je, kot je kronologijo pripravila nemška tiskovna agencija dpa, na tragični petek pred letom dni začelo zvečer - ob 21.19, ko je več deset tisoč nogometnih navdušencev na znamenitem Stade de France v pariškem predmestju Saint-Denis zaslišalo pok.
Na ta večer se je na stadionu odvijala nogometna tekma med Nemčijo in Francijo, na tribuni pa sta sedela tudi francoski predsednik in nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier. A v tistem trenutku se ni nihče zavedal, da je bilo tisto, kar so slišali, samomorilski napadalec, ki se je razstrelil. Kmalu sta mu po tej poti sledila še dva.
21:22 - Blizu stadiona odjekne še ena eksplozija
21:24 - Napadalci začnejo streljati na osebje bara Le Carillon in restavracije Le Petit Cambodge v živahnem, modnem 10. okrožju na vzhodu francoske prestolnice. Po podatkih urada generalnega tožilca je v teh napadih ubitih 15 ljudi, 22 pa ranjenih. Parlamentarno poročilo medtem navaja 13 smrtnih žrtev.
21:26 - Izstreljeni so streli pred kavarno Bonne Biere in restavracijo Casa Nostra v 11. pariškem okrožju, nedaleč od prvega napada. Ubitih je pet ljudi, 19 je ranjenih.
21:36 - V streljanju v restavraciji La Belle Equipe v 11. pariškem okrožju je ubitih 19 ljudi, 17 je ranjenih.
21:40 - Samomorilski napadalec sproži eksplozijo pred restavracijo Comptoir Voltaire v istem okrožju. Ranjenih je 16 ljudi.
21:40 - Pred koncertno in gledališko dvorano Bataclan, ki prav tako stoji v 11. okrožju, se ustavi črn avtomobil. Trije moški z brzostrelkami vdrejo v dvorano in začno streljati po občinstvu, ki spremlja koncert ameriške metalske skupine Eagles of Death Metal. Zajamejo tudi talce.
21:53 - Pred stadionom Stade de France odjekne še ena eksplozija. Na tem prizorišču umrejo skupaj štirje ljudje, med njimi trije napadalci.
21:57 - Dvema policistoma uspe vstopiti v dvorano Bataclan, kjer streljata na enega izmed teroristov. Temu kljub temu uspe sprožiti jopič z eksplozivom, policista pa sta se zaradi strelov z balkona primorana umakniti.
22:53 - Tekma med nogometnima ekipama Francije in Nemčije na Stade de France se konča z zmago Francozov 2:0. Gledalcem naročijo, naj zaradi "incidentov v bližini" postopoma zapustijo stadion. Prizorišče se izprazni brez incidenta.
00:18 - Francoska policija v operaciji, ki traja pol ure, vdre v dvorano Bataclan. Preostala terorista umreta, pri čemer eden izmed njiju sproži jopič z eksplozivom. V Bataclanu je ubitih 90 ljudi, več deset je ranjenih.
Napadli so člani IS
Napade so sprožile tri teroristične celice Islamske države. Napadalci so bili oboroženi z brzostrelkami in jopiči z eksplozivom, bili so dobro pripravljeni, smrtonosna akcija je bila natančno usklajena. Po ocenah francoskega centra za analizo terorizma CAT je priprava napadov stala okoli 82.000 evrov.
V napadih je umrlo sedem napadalcev, še dva pa med policijsko operacijo nekaj dni kasneje. Preiskovalci so živega ujeli le enega človeka, ki je bil domnevno neposredno vpleten. Salaha Abdeslama so po večmesečnem iskanju marca prijeli v Bruslju, zdaj pa v zaporu na jugu Pariza čaka na sojenje.
Le nekaj dni pred obletnico pariških napadov so identificirali tudi domnevnega koordinatorja teh in napadov v Bruslju 22. marca letos. Šlo naj bi za v Siriji bivajočega Ousama Atarja z belgijskim in maroškim potnim listom.
Uvedli izredne razmere
Francija se že nekaj let sooča z islamističnim terorizmom, lansko leto pa se ji je začelo s pretresljivimi napadi na uredništvo satiričnega časnika Charlie Hebdo in judovski supermarket, v katerih je umrlo 17 ljudi.
A posledice novembrskih napadov so bile precej bolj dramatične od tistih januarja. "Francija je v vojni," je poudaril predsednik Hollande. V državi so uvedli izredne razmere, ki so še vedno v veljavi - temu niso bili Francozi priča vse od alžirske vojne pred 60 leti.
Na podlagi izrednih razmer lahko oblasti omejujejo svoboščine brez sodnih odredb - to je vodilo v številne hišne preiskave, hišne pripore, prisluškovanja in nadzor na občutljivih mestih, kar je ob navzočnosti do zob oboroženih pripadnikov varnostnih sil na ulicah in celo na plažah dobro vidno. Število turistov v Franciji se je zmanjšalo.
Medtem ko so se po pariških napadih januarja lani milijoni Francozov udeležili pohodov, na katerih so izražali enotnost, je po novembrskem terorju ta ideja sobivanja v veliki meri propadla. Nestrpnost do muslimanov se je okrepila, kar se je med drugim odrazilo v burni razpravi in nekaterih prepovedih burkinijev - slednje je nato sodišče odpravilo.
Sledil je nov udarec
Vsi sprejeti protiteroristični ukrepi niso preprečili nadaljnjih smrti, pri čemer je v srca Francozov še posebej močno zarezal napad v Nici na francoski narodni praznik 14. julij, v katerem je umrlo 86 ljudi.
"Najprej je bilo slišati poziv k narodni enotnosti, ki se je nato spremenil v vladin obrat na desno," je posledice napadov novembra lani orisal sociolog Michel Wieviorka. Francosko-maroška pisateljica Leila Slimani, dobitnica prestižne književne nagrade Goncourt, pa je "z žalostjo in popolno nemočjo" ugotovila, da francoski muslimani sedaj v Franciji niso več doma.
Zaradi terorističnih napadov je varnostna politika, začinjena z vprašanjem islama, glavna tema kampanje pred francoskimi predsedniškimi volitvami leta 2017. Povsem je zasenčila težavno gospodarsko in socialno stanje v državi. Vlada v Parizu poleg tega ves čas svari, da je nevarnost terorizma še vedno visoka.
KOMENTARJI (26)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.