FOTO: Veste, kdo sta dobri papež in papež rekordov?

Papeža, ki ju je trenutni papež Frančišek razglasil za svetnika, sta vsak na svoj način v zgodovini Cerkve pustila svoj pečat. Papež Janez XXIII. je javnosti manj znan, saj je od njegovega pontifikata minila že vrsta let. Njegovo posvetno ime je bilo Angelo Giuseppe Roncalli, duhovnik pa je postal, ko je bil star 22 let. Nato je napredoval po lestvici in leta 1958 je bil izvoljen za papeža. Ob izvolitvi je bil star 77 let, zato so mnogi mislili, da bo zaradi visoke starosti le prehoden papež. A Janez XXIII. je bil vse prej kot to. Manj kot 90 let po kontroverznem prvem vatikanskem koncilu je sklical nov ekumenski koncil ter tako pokazal, da razume nove izzive, pred katerimi se je takrat znašla Cerkev.

Drugi vatikanski koncil je korenito spremenil obraz katolištva. Med drugim je temeljito prenovil potek liturgije, uvedel bogoslužje v domačem jeziku in ukinil prevlado latinščine. Podal je tudi smernice za večjo in aktivnejšo vlogo laikov pri bogoslužju in pri upravljanju cerkvenih zadev. Zavzel se je za ekumensko zbliževanje različnih krščanskih cerkva in za dialog z drugimi verami.

Med pontifikatom je prvič imenoval kardinale iz oddaljenih dežel, kot so Tanzanija, Venezuela in Mehika. Prvič po 400 letih od izobčenja kraljice Elizabete I. se je srečal z duhovnim poglavarjem anglikanske cerkve. Številne protestantske organizacije ga označujejo za cerkvenega reformatorja.

Papež Janez XXIII. je pridobil naklonjenost sveta tudi s svojo toplino in prijaznostjo. Med drugim je obiskal zapornike in jim dejal: "Ker ne morete do mene, sem sam prišel do vas." Znan je bil po prijaznosti, njegov vzdevek pa je bil dobri papež. Umrl je 3. junija 1963.

Papež Janez Pavel II. pa še vedno dobro živi v spominu javnosti. Bil je 263. naslednik apostola Petra in prvi Slovan na tem položaju. Rodil se je kot Karol Jozef Wojtyla 18. maja 1920 v poljskih Wadowicah, za papeža pa je bil izvoljen 16. oktobra 1978. Tako je bil po 456 letih prvi papež, ki ni bil Italijan. Bil je tudi prvi papež, ki je prepotoval svet. Obiskal je 129 držav – Slovenijo je obiskal dvakrat.

Glavno pozornost v svoji teološko-filozofski usmeritvi je papež Janez Pavel II. namenjal etiki. Njegov pontifikat so tako zaznamovali predvsem spoštovanje hierarhičnosti na vseh področjih, spiritualizem ter tradicionalistična in stroga morala.

Njegova konservativna usmerjenost je poskrbela za številne napetosti v cerkvenih krogih, predvsem zaradi njegovega vztrajanja pri nedotakljivosti celibata in prepovedi razprave o možnosti, da bi ženske lahko postale duhovnice. Nepopustljiv je bil tudi do vernikov in vztrajal je pri prepovedi umetnih metod preprečevanja nosečnosti.

Po drugi strani pa je Janez Pavel II. v skoraj 27 letih na čelu Cerkve postal eden največjih zagovornikov človekovih pravic na svetu. Zaradi tega se je število držav, ki so vzpostavile diplomatske odnose s Svetim sedežem, občutno povečalo, njegova posredovanja v zvezi z mednarodnimi vprašanji so odmevala povsod. Pogosto so ga označevali kot največjo moralno avtoriteto na svetu.

V času svojega pontifikata je razglasil 1345 blaženih in 483 svetnikov, več kot vsi papeži pred njim skupaj. Med zadnjimi je leta 2003 za blaženo razglasil mater Terezo.

Nihče od njegovih predhodnikov se ni srečal s tolikšnim številom ljudi. Na več kot tisoč splošnih avdiencah je sodelovalo več kot 17 milijonov vernikov, številni pa so se udeležili posebnih avdienc in verskih slovesnosti. Z verniki se je srečeval tudi na potovanjih po vsem svetu.

Po poskusu atentata maja 1981 na Trgu svetega Petra v Rimu, ko je nanj streljal turški državljan Mehmet Ali Agca in je njegovo življenje nekaj časa viselo na nitki, se je med obiski vedno vozil v zavarovanem vozilu, t. i. papamobilu.

Janez Pavel II. je bil tudi prvi papež, ki se je udeležil rock koncerta in ki so ga fotografirali v bolniški postelji po kirurškem posegu, prvi, ki mu je planinec na sprehodu ponudil kozarec soka, prvi, ki se je "preoblekel" v duhovnika, da bi spovedal ljudi, prvi, ki je kot mlad fant delal v tovarni, in prvi, ki je recitiral v javnosti. Leta 1986 je postal tudi prvi papež, ki je obiskal sinagogo. Tako ni čudno, da se ga je prijel vzdevek papež rekordov.

Zaradi svojega navdušenja nad potovanji in smučanjem je veljal za najbolj športnega papeža vseh časov, a zadnja leta življenja je imel veliko težav z zdravjem in je bil pod neprestanim zdravniškim nadzorom. Od začetka 90. let mu je največ težav povzročala parkinsonova bolezen. Umrl je 2. aprila 2005. Njegovega pogreba, ki velja za največjega vseh časov, se je udeležilo več milijonov vernikov.

Zakaj sta postala svetnika?

Papež Janez Pavel II. je Janeza XXIII. leta 2000 razglasil za blaženega, kar je zadnji korak pred razglasitvijo za svetnika. Pot do svetništva zahteva dva "potrjena" čudeža. Papež Janez XXIII. ima sicer priznan le en čudež – ozdravitev redovnice, ki je leta 1966 po priporočanju pokojnemu papežu na nerazložljiv način okrevala po hudi bolezni, a je papež Frančišek vseeno potrdil njegovo kanonizacijo.

Papež Benedikt XVI. je postopek beatifikacije Janeza Pavla II. začel že nekaj tednov po njegovi smrti, njegova razglasitev za blaženega pa je bila ena najhitrejših v zgodovini Cerkve. Papež Benedikt XVI. ga je za blaženega razglasil 1. maja 2011. Razlog za rekordno hitro beatifikacijo, ki je prvi korak na poti do svetništva, je bila čudežna ozdravitev francoske redovnice Marie Simon-Pierre. Ta je zbolela za parkinsonovo boleznijo, a je nenadoma ozdravela, potem ko je v mesecih po papeževi smrti v molitvah Janeza Pavla II. prosila za pomoč.

Papež Frančišek je razglasitev papeža Janeza Pavla II. za svetnika odobril julija lani, potem ko je uradno odobril njegov drugi čudež. Ta naj bi se zgodil, ko je bil Janez Pavel II. na trgu svetega Petra razglašen za blaženega, pri čemer naj bi ozdravela Floribeth Mora iz Kostarike.