Na portugalskem otoku Madeira poteka konferenca, na kateri državni voditelji in Mednarodna komisija za kitolov (IWC) poskušajo doseči dogovor, s katerim bi ustavili strmo upadanje števila kitov v oceanih.
Komisija se sooča z zahtevami po obnovitvi dovoljenj za kitolov, ki je prepovedan z moratorijem iz leta 1986, medtem pa jo okoljevarstveniki pozivajo, naj intenzivno lobiranje ustavi.
Ne glede na moratorij pa je bilo od leta 1985 do danes ubitih že skoraj 40.000 teh morskih sesalcev. Nekatere države namreč nočejo podpisati sporazuma IWC, s katerim bi se obvezale, da ne bodo lovile, saj zagotavljajo, da gre pri tem samo za 'znanstvene raziskave' ali preprosto 'domorodski lov'.
Po besedah vodje komisije Williama Hogartha naj bi bil največji kamen spotike predlog, da bi Japonski odobrili komercialni kitolov ob svojih obalah v zameno za to, da bi zmanjšala svoj t. i. znanstvenoraziskovalni lov v vodah Antarktike, ki je v tej državi dovoljen. Japonska tega noče sprejeti.
Islandija, ki se namerava pridružiti Evropski uniji, je medtem letos dvignila svoje kvote za lov na kite, enako pa namerava tudi Grenlandija.
Bolj se splača gledanje
Mednarodna zveza za dobrobit živali (Ifaw) je ob tem izdala poročilo, v katerem ugotavlja, da veliko več denarja kot kitolov prinaša opazovanje kitov. Skupaj naj bi se iz te dejavnosti po vsem svetu vsako leto zbrala 2,1 milijarda dolarjev (1,5 milijarda evrov). V zadnjem desetletju naj bi se dobiček celo podvojil. Lansko leto naj bi tako kar 13 milijonov ljudi v 119 državah odšlo na morje zato, da bi opazovali morske velikane.
KOMENTARJI (28)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.