FOTO: 'Strah je postal moj prijatelj'

Avstrijec Felix Baumgartner bo s pomočjo najboljših svetovnih znanstvenikov, inženirjev in fizikov z balonom poletel na višino več kot 36 kilometrov, nato pa skočil iz njega ter v prostem padu skušal prebiti zvočni zid. Ob tem bo podrl tudi rekord Američana Joeja Kittingerja v prostem padu, ki je veljaven že več kot 50 let.

Skok je bil napovedan za ponedeljek, a ker tak podvig zahteva idealne razmere, so ga prestavili na torek. Njegov skok bomo v živo spremljali tudi na našem portalu, zato vas vabimo, da se nam v torek pridružite ob 14. uri.

Baumgartner je sicer izvedel že cel niz spektakularnih skokov. Skočil je s slavnega kipa Kristusa Odrešenika v Riu de Janeiru, s stolpov Petronas v Kuala Lumpurju in stolpa Tajpej 101 v Tajvanu. S posebnimi krili je preletel tudi La Manche.

43-letnik, ki obožuje izzive, pravi, da bi rad podrl rekord, s katerim se ne more meriti nihče drug. Hkrati bodo z ekipo zbrali informacije, ki bodo pomagale k razvoju življenjsko pomembnih varnostnih ukrepov za pilote in astronavte, nekega dne pa morda tudi za vesoljske turiste.

Drzni Avstrijec se bo namreč s posebnim balonom, na katerega bo pripeta njegova kapsula, dvignil v stratosfero, nato pa skočil iz nje. Kapsula je potrebna, saj že na nadmorski višini 7600 metrov ni več dovolj kisika za človeka, sam pa bo šel še petkrat višje.

Povedal je, da ekipa za zdaj ne ve, kako se bo njegovo telo pri padanju odzvalo na približevanje nadzvočnim hitrostim in potem na ustavljanje. "Zveni kot znanstvena fantastika, vendar je ravno to pot, v katero se odvija razvoj aeronavtike. Informacije o tem, kako moje telo reagira na to, kar se mu dogaja, bodo imele veliko znanstveno vrednost," je prepričan.

Strahu ne skriva, vendar pravi, da se je glede na svoje ekstremne podvige iz preteklosti strah naučil izkoristiti v svojo prednost. "Strah je postal moj prijatelj," pravi in dodaja, da mu hkrati ne dovoli, da bi šel čez rob.

Zagotavlja, da so bile priprave zelo natančne, zaupa pa tudi svoji ekipi, saj je prepričan, da njeni člani ne bi sodelovali, če ne bi verjeli v uspeh.

Postopek pri skoku je sestavljen iz 40 korakov. "To je trenutek, v katerem se zaveš, da je tvoje življenje v rokah tehnologije, ker okoli tebe ni nikogar, ki bi ti lahko pomagal," pojasnjuje.

Preden doseže hitrost zvoka, mora biti telo v stabilnem položaju, sam pa pravi, da s tem ne bi smel imeti težav, za to pa bo potreboval tudi pomoč vetra. Težava bo, ker 30 sekund ne bo zračne blazine, v tem času pa ne bo mogel vplivati na gibanje telesa. A pravi, da je pri dosedanjih testiranjih stabilnost dosegel v zelo kratkem času, takoj, ko je bilo za to dovolj zraka.

Ekipa je imela tudi nekaj težav s kapsulo, ki so jo morali popraviti. Prepričan je, da je zdaj vse nared, pohvalil pa je tudi zadnji testni skok, za katerega pravi, da je bil brezhiben.

Od ideje do izvedbe

Ideja za skok je nastala že leta 2005. Dve leti pozneje so začeli razvijati kapsulo in leta 2008 so jo že začeli izdelovati. Leta 2009 sta bili nared tudi posebna obleka in čelada, začeli pa so tudi iskati primerne lokacije za izvedbo skoka. Baumgartner je tega leta tudi opravil skok z višine 8.230 metrov. Leta 2010 so projekt objavili v javnosti, hkrati pa intenzivno testirali opremo in opravili še več skokov z ekstremnih višin.

Lani je Felix še okrepil psihične, fizične in tehnološke priprave, opravil pa je tudi test v komori. Letos je ekipa javno objavila, da bodo skok izvedli v Roswellu v ameriški zvezni državi Nova Mehika. Opravili so tudi več poskusnih skokov iz stratosfere, konec julija pa z balonom poleteli že na skoraj 30 kilometrov nadmorske višine.

V delu stratosfere, iz katerega bo skočil tudi Felix, so razmere za človeka popolnoma neživljenjske. Temperature se gibljejo okoli –23 stopinj Celzija, pritisk pa je podoben kot v vakuumu. Ravno zato potrebuje posebno obleko, ki bo ohranjala pritisk in temperaturo, saj bi sicer v trenutku umrl. Njegove telesne tekočine bi se v teh razmerah namreč uplinile.

Že omenjeni Kittinger je leta 1960 postavil štiri svetovne rekorde in trije od njih so še vedno nepremagani. S helijevim balonom se je dvignil na nadmorsko višino 31.333 metrov. Na tej višini je skočil in po prostem padu, ki je trajal 4 minute in 36 sekund, je na višini 5.500 metrov odprl padalo. Vmes je dosegel hitrost 988 kilometrov na uro oz. 0,9 macha. Njegov polet je od skoka do pristanka trajal 13 minut in 45 sekund.

Rusi podrli en rekord, ostali poskusi neuspešni

Že dve leti pozneje so se podobnemu podvigu naproti podali tudi ruski vojaški strokovnjaki. Roger Andrejev in Pjotr Dolgar sta testirala katapultni sedež za pilote in posebno obleko. Andrejev se je z balonom dvignil na višino 25.451 metrov, nato pa se je skupaj s katapultnim sedežem Vostok izstrelil iz njega. Po 270 sekundah prostega pada se je ločil tudi od sedeža, padalo pa je odprl na višini 1.200 metrov. Rusi so trdili, da je s tem postavil rekord v najdaljšem prostem padu, saj je brez pomoči padala padal kar 24.483 metrov, Kittinger pa si je pri padanju pomagal z majhnim stabilizacijskim padalom. Dolgar pa je skočil z višine 28.642 metrov, a je 78 sekund po skoku umrl, saj se je njegova obleka dekompresirala.

Nick Plantida, tovornjakar in lastnik trgovine za male živali, je leta 1965 skušal podreti rekord Andrejeva. 1. oktobra tega leta je imel težave že pri dvigovanju proti stratosferi in so polet na višini malo pod 7.000 metri nadmorske višine prekinili. Februarja prihodnje leto naj bi se mu z balonom uspelo dvigniti na višino več kot 37 kilometrov nadmorske višine, vendar je odpovedala oprema in se je moral na Zemljo spustiti z balonom. 1. maja 1966 je sledil še en poskus in pri višini 17.556 metrov je začel uhajati zrak. Začeli so avtomatsko spuščanje, zaradi napake v obleki, ki jo je nosil ob podvigu, pa je bila nepravilna kompresija in štiri mesece pozneje je Nick umrl. Po tem do leta 2000 ni bilo več nobenega vidnejšega poskusa v tej smeri.

Francoska vesoljska agencija je leta 1988 padalca Michaela Fournierja izbrala za poskuse, ki bi pokazali, ali bi se lahko astronavti na Zemljo vračali brez vozila. A je projekt opustila. Fournier je nato z zasebnimi sredstvi dvakrat skušal podreti rekord, vendar je imel v obeh primerih težave z balonom.

Nevarnosti, ki pretijo Felixu

Marca letos je Felix skočil z višine 21.828 metrov in dosegel hitrost 586,92 kilometra na uro. Konec julija pa z višine 29.610 metrov, pri čemer se je že precej približal nadzvočni hitrosti, saj je padal s hitrostjo 864 kilometrov na uro. 

Že pri dvigovanju bo moralo vse potekati po načrtih. Če bi imel težave pri prvih 600 metrih dvigovanja, bo premalo časa, da bi kapsula odprla svoje padalo oziroma da bi Felix iz nje skočil in odprl svoje padalo. Ta nevarnost ostaja do višine 1.200 metrov nad tlemi.

Nad višino 7.620 metrov lahko Felix brez kisika ostane pri zavesti le približno dve minuti in pol. Nad to višino pa vse do 13.716 metrov nadmorske višine mu lahko težave povzročijo ekstremni vetrni tokovi. Nad to višino pa lahko brez kisika Felix ostane pri zavesti le še okoli 15 sekund. Pri višini 30.480 metrov se bo dvigovanje verjetno precej upočasnilo, balon pa bo vsake tri kilometre višine podvojil prostornino.

Pri skoku z višine 36.576 metrov bo zrak tako redek, da bo skoraj kot v pogojih vakuuma. Felix zato ob začetku padanja ne bo imel možnosti nadzora nad svojim telesom. Ko se spusti pod višino 35.050 metrov, bo lahko postopoma začel nadzirati padanje in se bo moral postaviti v položaj z glavo navzdol v t. i. delta položaj. Če mu bo uspelo prebiti hitrost zvoka, bo to na višini med 32.613 in 31.090 metri, gostota zraka pa ga bo že začela upočasnjevati na višini 30.480 metrov.

Na višini 27.423 metrov bo že zagotovo padal s hitrostjo pod hitrostjo zvoka. Najnižje temperature, do –56 stopinj Celzija, bodo v ozračju na višinah med 20.726 in 10.973 metri. Pri višini 10.668 metrov bo lahko začel z dekompresijo svoje obleke, s čimer bo postal bolj gibljiv. Padalo naj bi odprl na višini 1.524 metrov, če tega ne bo storil sam, ga bo naprava Cypres odprla 600 metrov nad tlemi. Takoj po pristanku ga bo pregledala medicinska ekipa, pregledali pa bodo tudi podatke, ki jih bo med poletom in padom beležila posebna naprava in se bodo uporabili kot dokaz, če bo podrl želene rekorde.