Enoletna misija je pri koncu. Ameriški astronavt Scott Kelly in ruski kozmonavt Mikhail Kornienko se po slabem letu, ki sta ga preživela na Mednarodni vesoljski postaji (ISS), vračata na trdna tla. V vesolje sta odpotovala 27. marca lani, vračata pa se 2. marca ob 10.27 po lokalnem času v Kazahstanu (4.27 UTC). S Sojuzom se bo na Zemljo vrnil tudi kozmonavt Sergej Volkov.
Kelly in Kornienko sta sodelovala v številnih študijah, da bi ugotovili, kako se človeško telo in um odzivata na breztežnostni prostor v daljšem obdobju. Vse to so opravili z mislijo, da bo človek v bližnji prihodnosti odpotoval proti Marsu. Nasa je izkoristila še eno Kellyjevo prednost – njegovega brata dvojčka, nekdanjega astronavta Marka Kellyja. Tudi on je sodeloval v študijah, denimo hkrati kot njegov brat visoko nad glavami si je hkrati vbrizgal posamezno cepivo. Tako bodo lahko primerjali učinke.
''Naš čas tu je pokazal, da smo sposobni preživeti toliko časa v vesolju in ostati v dobri kondiciji. Poleg tega so tudi ekipe na Zemlji pokazale sposobnosti, da nas podpirajo in ohranjajo pri življenju. Vse to počnejo z mislimi na misijo na Mars. Zbrali smo veliko podatkov, ki bodo še analizirani, tako da ne morem govoriti o končnih rezultatih. Mislim pa, da je bila misija velik uspeh, in sem vesel, da sem bil njen del,'' je tik pred vrnitvijo na trdna tla dejal Kelly. Dodal je, da sta s Kornienkom tlakovala pot v vesolje, a da so to počeli vsi, ki so v preteklosti poleteli proti vesolju, saj je to proces, ki teče korak za korakom.
Kelly je na ISS že bil, in sicer je bil na prvi misij od 7. oktobra 2010 do 16. marca 2011. Tako da mu je vrnitev z ruskim Sojuzom poznana. ''Sojuz je zelo zanimiv, ko se vračaš domov. Ljudje, ki so že leteli z njim, te skušajo pripraviti, a je to nemogoče, dokler ne preizkusiš poleta na lastni koži. Ko se navadiš šoka ob vstopu v atmosfero, je zelo zabavno. Pred petimi leti sem povedal, da bi, čeprav bi sovražil bivanje v vesolju, vse ponovil, da bi lahko preživel 20 minut v Sojuzu. Komaj čakam, da se bom vrnil, ker vem, da mi bo to v velik užitek.''
Tako stisnjeni so bili astronavt in kozmonavta, ko so poleteli proti vesolju. Podobna slika bo tudi ob vrnitvi.
Well, this brings back distant memories. Seems like a year ago. Today's Sokol suit fit check. #YearInSpace pic.twitter.com/Qr7vB21Aw7
— Scott Kelly (@StationCDRKelly) February 24, 2016
In česa zemeljskega se najbolj veseli? ''Veselim se svežega sadja in zelenjave, denimo solate. Pravzaprav se veselim, da bom sproščeno sedel za mizo in bom lahko kosil z družino in prijatelji, da ne bom zaskrbljen zaradi vilic ali žlice ali hrane, ki bi lahko lebdele. Veselim se, da bom lahko pogledal v nebo, veselim se svežega zraka, sapice, sončnih žarkov na obrazu, tekoče vode.''
Gre za več kot enoletno misijo z mislijo na Mars
Vseskozi govorimo, da gre za enoletno misijo, a astronavta sta na ISS preživela le 340 dni (skupaj s potovanji 342 dni) in ne polnih 356. Pri Nasi so pojasnili, da je to posledica načrtov, kako se ekipe menjujejo na postaji in predvidenih vzletov in pristankov. Celotna misija je sicer dolga tri leta, saj sta se astronavta začela pripravljati že dobro leto, preden sta odpotovala, v študijah pa bosta sodelovala še leto dni po vrnitvi. Med drugim so jima vzeli vzorce krvi, sline, urina.
One week until @StationCDRKelly's return to Earth. 10 things to know about #YearInSpace : https://t.co/fImgZPi5Z7 pic.twitter.com/q9p0333tUB
— ISS Research (@ISS_Research) February 23, 2016
Projekt poteka z mislijo na nove misije na Mars. Te bi trajale tri leta - polovico časa bi astronavti preživeli na letu do tja in nazaj, pol na samem planetu. Prav zato morajo vedeti, kako zagotoviti, da bo človeško telo vzdržalo vse preizkuse. Na ISS posamezniki navadno preživijo do pol leta (Kelly in Kornienko sta tako na ISS preživela dvakrat dlje od preostalih), in vpliv v tem času je precej drugačen od tistega, ki bi ga bilo telo deležno v treh letih.
Kaj se zgodi s človeškim telesom v vesolju?
Vesoljske agencije že desetletja preučujejo učinke vesolja na telo in um. Vesolje je nevarno, neprijazno okolje, so zapisali pri Nasi. ''Izoliranost od družine in prijateljev, izpostavljenost radiaciji, ki lahko poveča tveganje za raka, dieta s suho hrano, vsakodnevna vadba na posebnih napravah, da se mišice in kosti ne razgradijo preveč, skrbno načrtovan delovnik in prisila, da čas v majhnem prostoru preživiš še s tremi sodelavci, ki jih je izbral tvoj šef.'' Tega so deležni astronavti in kozmonavti na ISS.
Tveganja za telo in um so sicer razdeljena na pet kategorij: gravitacijska polja, izolacija/omejenost, zaprto okolje, radiacija in razdalja od Zemlje.
Na misiji na Mars bi bil človek izpostavljen kar trem gravitacijskim poljem. Na polletnem potovanju do planeta bi bili v breztežnostnem prostoru. Na površini Marsa bi živeli in delali v okolju z gravitacijo enako eni tretjini Zemljine gravitacije. Po vrnitvi domov bi se morali znova navaditi na našo gravitacijo. Prehajanje iz enega v drugo gravitacijsko polje je težje, kot se sliši. Vpliva namreč na orientacijo, koordinacijo glave in oči ter rok in oči, ravnotežje, verjetno bi marsikomu ob premikanju poslalo tudi slabo.
V breztežnostnem prostoru kosti izgubljajo minerale, na mesec se izgubi nekoliko več kot en odstotek gostote kosti. Za primerjavo – pri starejših ljudeh se na Zemlji gostota kosti zmanjšuje za od enega do 1,5 odstotka na leto. Tudi po vrnitvi na trdna tla rehabilitacija ni popolna, tako da so astronavti izpostavljeni večjemu tveganju za osteoporozo. Na ISS morajo astronavti tudi pridno telovaditi, da ne izgubijo vse mišične mase. V breztežnostnem prostoru se telesne tekočine preusmerijo v glavo, tako da se lahko poveča pritisk na oči in posledično težave z vidom. Tudi zdravila delujejo drugače.
Mikrogravitacija vpliva tako, da se telesne tekočine odtečejo iz nog proti glavi:
Cardiovascular systems get weaker in microgravity. How we're studying countermeasures: https://t.co/w0JmlrS2lX pic.twitter.com/Ehlwgfrp63
— ISS Research (@ISS_Research) February 22, 2016
Zagotovo morajo biti astronavti tudi psihično izjemno dobro pripravljeni, da pol leta (toliko traja običajna misija na ISS) zdržijo v zaprtem, ne tako zelo velikem prostoru z določenim številom ljudi. Izbor ekipe je zelo premišljen, da so sposobni opraviti misijo. Kljub temu so pri Nasi ugotovili, da ne glede na to, kako dobro so pripravljeni, se pojavijo določene spremembe v vedenju. Spremembe so pri počutju, morali, medosebnih odnosih, lahko so tudi težave pri spanju. Pri dolgotrajnejši misiji na Mars bi se lahko zaradi izolacije pojavila tudi depresija, prekomerna utrujenost. Na počutje seveda vpliva tudi hrana, prav zato so na ISS postavili laboratorij za rast rastlin, da bi lahko astronavtom omogočili svežo zelenjavo.
Zaprt breztežnostni prostor vpliva tudi na mikrobe, ki lahko spremenijo karakteristike. Mikroorganizmi, ki živijo na našem telesu, tako lažje prehajajo z ene na drugo osebo v zaprti vesoljski postaji. Zaradi povišanega števila hormonov, ki vplivajo na stres, je načet tudi imunski sistem, in tako se lahko hitreje razvijejo alergije ali bolezni.
Kot pojasnjujejo pri Nasi, je najbolj nevaren vidik potovanja na Mars vesoljska radiacija. Na vesoljski postaji so astronavti deležni več kot desetkrat več radiacije kot na Zemlji. Nas na tleh namreč ščitita magnetsko polje in atmosfera. Radiacija povečuje tveganje za raka, poškoduje lahko centralni živčni sistem, kar posledično vpliva na spomin, motorične sposobnosti in spremembe v vedenju. Vesoljska radiacija lahko povzroči tudi radiacijsko bolezen, katere simptomi so slabost, bruhanje, utrujenost. Pred radiacijo morajo biti še posebej dobro zaščiteni hrana in zdravila.
Španska obala:
Razdalja od Zemlje vpliva predvsem na načrtovanje. To mora biti izjemno skrbno, da imajo astronavti vse, kar potrebujejo, saj dostave niso zelo pogoste, prav tako se pri tem lahko kaj zaplete (denimo eksplodira raketa na poti do tja). Pri misijah na Mars bo moralo biti načrtovanje še toliko bolj popolno, ker bodo razdalje še večje.
Znanstveniki bodo takoj začeli preučevati posledice, ki jih je eno leto na ISS pustilo na Kellyju in Kornienku, vendar bodo nekateri izsledki znani šele po pol leta ali celo po šestih letih. Analiza vseh testiranj namreč ne bo lahka naloga, pravijo pri Nasi in dodajajo, da bodo nekateri vzorci krvi, sline in urina za nekaj časa še ostali na postaji.
Na kaj se bosta morala astronavt in kozmonavt znova privaditi, ko bosta prispela na Zemljo?
Predstavljajte si, da se niste stuširali 340 dni. Prav toliko časa se nista tuširala Kelly in Kornienko. Tudi vodne kapljice lebdijo, zato se morajo udeleženci misij umivati tako, da se le obrišejo z mokrimi krpami.
Tako lebdi vodni mehurček na ISS:
Hrana na ISS ne sme biti drobljiva, tako namesto pravega kruha jedo tortilje. Hladilnika nimajo. Sveže sadje in zelenjavo dobijo le, ko jim dostavijo nove zaloge. Pijejo po slamicah. Hrana je vnaprej predpisana, da dobijo potrebna hranila, vitamine in minerale.
Posebno poglavje je tudi spanje. ''Spanje je v vesolju precej večji izziv, saj smo pravzaprav ves dan v enakem položaju. Ko se 'uležeš', ne dobiš zadovoljujočega občutka, kot je to po napornem dnevu na Zemlji,'' je komentiral Kelly.
Na ISS astronavti opravijo številne predpisane naloge, v prostem času pa je za večino najljubša dejavnost gledanje Zemlje (posledično so nastale dih jemajoče fotografije). Po slabem letu bo zagotovo za oba izjemno zanimivo pogledati proti nebu in zvezdam. Kot omenjeno, je tudi Kelly izpostavil, da se veseli, da bo znova lahko pogledal v nebo.
Of all the sunrises I've seen on my #YearInSpace, this was one of the best! One of the last too. Headed home soon. pic.twitter.com/AD4YEiN5kR
— Scott Kelly (@StationCDRKelly) February 27, 2016
Kako se je na ISS znašla 'gorila'?
Pred dnevi je Kelly na Twitterju objavil videoposnetek, ki je sprožil vprašanje: kako se je v vesolju znašel kostum gorile, glede na to, da so poleti v vesolje precej dragi. Tiskovna predstavnica Nase Brandi Dean je pojasnila, da imajo prijatelji in družina astronavta določeno količino tovora, ki ga lahko pošljejo na ISS. Pregleda se ga le toliko, da ustreza varnostnim merilom, sicer pa je to povsem zaseben tovor. ''Rabimo malo humorja,'' je pokomentiral Kelly.
Needed a little humor to lighten up a #YearInSpace. Go big, or go home. I think I'll do both. #SpaceApehttps://t.co/Ift8VdDR4C
— Scott Kelly (@StationCDRKelly) February 23, 2016
KOMENTARJI (19)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.