FOTO: Romarji se pod budnim očesom verske policije zgrinjajo v Meko

Reka romarjev, oblečenih v belo, se je danes zgrnila proti vasi Mina, približno pet kilometrov vzhodno od Meke. Verniki na današnji dan, tarvijah, tradicionalno napojijo živali in si naredijo zaloge vode za pot na goro Arafat, ki se nahaja še približno deset kilometrov naprej.

Številni romarji so se na pot odpravili z avtobusi, mnogi gredo peš, ostali pa bodo pot opravili z lahko železnico, ki letos prvič obratuje s polno zmogljivostjo 72.000 potnikov na uro. Železnica, ki so jo zgradili Kitajci, Meko povezuje s tremi svetimi kraji - Mino, Muzdalifahom in goro Arafat - in naj bi prispevala k zmanjšanju gneče ter preprečila stampede, v katerih je v preteklih letih umrlo več sto ljudi.

Savdske oblasti so za letošnje romanje mobilizirale okoli 100.000 pripadnikov varnostnih sil, ki bodo poskušali zagotoviti tekoč potek tega največjega muslimanskega praznika in preprečiti morebitne incidente ali stampede.

Večinoma je do stampedov, v katerih so bili do smrti poteptani številni verniki, prihajalo na mostu Džamarat v Mini, kjer se romarji zberejo okoli 30 metrov visokega stebra, največjega od treh, ki simbolično predstavljajo hudiča, in vanj mečejo kamenje. Med tem obredom je v preteklosti večkrat prišlo do prerivanja in smrtnih žrtev.

Nekateri romarji se, kljub temu da to ni v skladu s strogo vahabistično interpretacijo islama, ki jo gojijo v Savdski Arabiji, vzpenjajo na goro al Nour, kjer naj bi se v jami pred 1400 leti nadangel Gabriel preroku Mohamedu razodel kot odposlanec Boga.

Kljub pomembnosti jame na gori za zgodovino islama, je gora al Nour bolj ko ne zapostavljena s strani savdskih oblasti. Obiskovalcem se je sicer dovoljeno povzpeti na goro, a jim je prepovedano moliti na kraju, kjer naj bi nadangel Gabriel preroku Mohamedu razodel božje sporočilo. Vahabistični učenjaki so namreč prepričani, da molitev na krajih, pomembnih za islam, ali molitev na grobovih znamenitih oseb iz zgodovine islama skruni monoteistično čistost njihove vere.

Letošnje romanje bo sicer potekalo v luči protivladnih protestov, ki pretresajo več arabskih držav v regiji in so doslej vodili v strmoglavljenje tunizijskega predsednika Zina El Abidina Ben Alija, njegovega egiptovskega kolega Hosnija Mubaraka in libijskega voditelja Moamerja Gadafija.

Hadž je eden od petih stebrov muslimanske vere. Koran predpisuje, da mora vsak polnoletni musliman, ki je fizično sposoben in si lahko privošči potovanje, vsaj enkrat v življenju opraviti romanje v Meko, rojstni kraj preroka Mohameda.

Hadž v simboličnem smislu predstavlja tudi sodni dan, na katerega se bo moral vsak musliman v skladu z islamskim naukom pred Alahom zagovarjati za svoja dejanja.

Letošnjega romanja se udeležuje tudi 17 romarjev iz Slovenije. Muslimani v Sloveniji se bodo lahko sicer bajramske molitve v nedeljo udeležili v Ljubljani, Mariboru, na Jesenicah, v Kopru, Velenju, Celju, Trbovljah, Kranju, Škofji Loki, Tržiču, Postojni, Sežani, Ajdovščini, Izoli, Novi Gorici, Kočevju, Novemu mestu in Krškem.