FOTO: Pred 10 leti se je poslovil, njegova karizma pa ostaja

"Pustite me, da odidem v Očetovo hišo," so zadnje besede, ki naj bi jih pred smrtjo izgovoril Poljak Karol Wojtyla. Umrl je 2. aprila 2005, ob 21. uri in 37 minut, star 84 let. Zadnja leta življenja je bil slabega zdravja in pod neprestanim zdravniškim nadzorom, umrl pa je zaradi zastoja srca.

Ko se je Janezu Pavlu II. bližala zadnja ura, se je na trg sv. Petra začela zgrinjati množica vernikov, med katerimi je bilo na deset tisoče mladih, in že takoj po smrti so se pojavile zahteve Santo subito - svetnik takoj.

Pogreb, ki se ga je udeležilo več kot milijon vernikov

Pokopali so ga 8. aprila 2005 v grobnico pod glavnim oltarjem bazilike svetega Petra v Vatikanu. Pogreba se je udeležilo več kot milijon vernikov in kakih tisoč najvišjih predstavnikov vlad in držav.

Njegov naslednik, papež Benedikt XVI. je predčasno dovolil začetek postopka za beatifikacijo, ki je bila 1. maja 2011. Sedanji papež Frančišek pa ga je 27. aprila lani skupaj s papežem Janezom XXIII. razglasil za svetnika.

Ni bil reformist, bil pa je neverjetno etičen človek

Glavno pozornost v svoji teološko-filozofski usmeritvi je papež Janez Pavel II. namenjal etiki. Njegov pontifikat so tako zaznamovali predvsem spoštovanje hierarhičnosti na vseh področjih, spiritualizem ter tradicionalistična in stroga morala. V zgodovino se zato ne bo zapisal kot reformist.

Njegova konservativna usmerjenost je poskrbela za številne napetosti v cerkvenih krogih, predvsem zaradi njegovega vztrajanja pri nedotakljivosti celibata in prepovedi razprave o možnosti, da bi ženske lahko postale duhovnice. Nepopustljiv je bil tudi do vernikov in je vztrajal pri prepovedi umetnih metod preprečevanja nosečnosti.

Bahovec: Papež je Evropo videl kot celoto

Igor Bahovec, predavatelj sociologije religije na ljubljanski teološki fakulteti, je dejal, da moramo pri Janezu Pavlu II. upoštevati čas, v katerem je vodil Cerkev. "Ob začetku njegovega papeževanja je bila Evropa še razdeljena na demokratični zahod in komunistični vzhod, ko je umrl, pa so bile razmere povsem drugačne. To je zaznamovalo tudi njegov pogled na svet in zato ni povsem razumel drugih celin, kot je denimo Južna Amerika."

Delitev Evrope je bila ob začetku pontifikata Janeza Pavla II. osrednji problem sveta. "Zdi se mi, da je naredil veliko delo pri spremembi starega sistema v novega, zlasti zato, ker je hkrati s tem Evropo videl kot celoto," je dejal Bahovec in dodal, da je Janez Pavel II. večkrat dejal, da ima Evropa dve pljučni krili, s katerima mora dihati skupaj.

Poleg tega je Janez Pavel II. papeški dvor približal ljudem ter naredil ogromno za sožitje različno verujočih. Prosil je tudi odpuščanja za napake in grehe Cerkve.

V zadnjih letih življenja je papež po oceni Bahovca pokazal, da je celotno človekovo življenje smiselno. "Tukaj pa nastopi težava. Zdi se, da ga je v zadnjih letih življenja kurija prerasla in da številne težave, ki so se nakopičile v Cerkvi, izvirajo iz tega obdobja," je dejal Bahovec.

Med prvimi priznal Slovenijo in ji izkazoval posebno mesto

Papež Janez Pavel II. je bil naklonjen Slovencem in je igral pomembno vlogo pri mednarodnem priznanju slovenske samostojnosti. Sveti sedež je januarja 1992 med prvimi priznal samostojno Slovenijo.

Slovenijo je obiskal dvakrat: prvič leta 1996, drugič leta 1999, ko je v Mariboru za blaženega razglasil škofa Antona Martina Slomška. Bahovec meni, da je Janez Pavel II. z obiski in razglasitvijo Slomška za blaženega dal slovenskemu krščanstvu priznanje. Za Slovence je pomemben tudi zaradi svojega poziva, da je treba z drugačnimi živeti v lepem odnosu.

Papež Benedikt XVI. pripravil prostor za spremembe

Obdobje po smrti Janeza Pavla II. je zaznamovalo predvsem dejstvo, da je bil njegov pontifikat zelo dolg, zaradi česar je bilo potrebnega precej časa za spremembe. Bahovec je ocenil, da je njegov naslednik, papež Benedikt XVI., zelo dobro pripravil prostor za spremembe ter zelo jasno izpostavil težave Cerkve, kot so pedofilija in težave z vatikansko kurijo.

Glede pedofilije je Bahovec izpostavil, da so se zlorabe dogajale tudi v času Janeza Pavla II., da pa so bili časi tedaj drugačni in se je o tovrstnih primerih govorilo manj kot danes. Zaradi nekaterih težav, ki so se nakopičile v Cerkvi, je bil po mnenju Bahovca tudi izvoljen sedanji papež Frančišek.

Janez Pavel II. in Benedikt XVI. evropska, Frančišek svetovni papež

S papežem Frančiškom je Cerkev doživela veliko spremembo, saj je postala del globalnega sveta, je ocenil Bahovec. Janez Pavel II. in Benedikt XVI. sta bila evropska papeža, ki sta šla v svet z evropskimi pogledi in nista znala v polni meri prisluhniti drugim kulturam. Frančišek je tudi papež, ki zna prisluhniti ubogim, in ki je papeštvo "detroniziral" ter ga približal ljudem. Predvsem pa je papež v svetu, ki je zelo protikrščanski, zlasti Evropa, pokazal, da je treba razlikovati med grehi Cerkve v preteklosti in dejansko pravo podobo, je ocenil Bahovec.