VIDEO in FOTO: Pokopali 613 trupel žrtev genocida

V spominskem parku Potočari je bila danes spominska slovesnost ob 16. obletnici genocida v Srebrenici, ko so sile bosanskih Srbov v dneh po zavzetju bošnjaške enklave 11. julija 1995 ubile 8000 Bošnjakov. Na množičnem pogrebu so danes pokopali 613 trupel žrtev, ki so jih identificirali, potem ko so jih našli v množičnih grobiščih. V Srebrenici je bilo okoli 50.000 žalujočih, ki so prišli z 230 avtobusi, 2650 avtomobili in 200 diplomatskimi vozili.

Poleg groba očeta Hasana so pokopali njegova sinova Nesiba in Hasiba iz srebreniške vasi Trubari. Ko so ju ubili, je bil Nesib star 11, Hasib pa 15 let, tako da sta najmlajši žrtvi pokola, ki ju bodo danes pokopali. Umrla sta med begom v Potočare, kjer so bili nizozemski pripadniki Združenih narodov. Nesib je bil takoj mrtev, Hasib je umrl nekaj minut zatem na rokah matere Hamide. Njunega očeta so v Potočarih ločili od soproge in ga ubili z ostalimi srebreniškimi moškimi.

Med žrtvami je tudi Nezira Ibišević, ki julija 1995, ko je bila stara 20 let, ni mogla zapustiti očeta Jusa in brata Junuza. Ko bi se morala z ostalimi dekleti in ženskami odpraviti v Potočare, je zavila v gozd, upajoč, da bo prišla do Tuzle. Na poti so jo ubili in odvrgli v eno izmed množičnih grobišč, danes bo končno našla večni počitek.

'Najgloblja rana na telesu izmučenega bošnjaškega naroda'

Spominska slovesnost se je začela z govori. Član predsedstva BiH Bakir Izetbegović je poudaril, da je Srebrenica najgloblja rana na telesu izmučenega bošnjaškega naroda, ki se ne bo nikoli zacelila, in črn madež na obrazu mednarodne skupnosti, ki ne bo nikoli zbledel. Izpostavil je, da je celotna vojaško-policijska struktura bosanskih Srbov, z njihovim poveljnikom Ratkom Mladićem na čelu, tedne zapirala, izvajala usmrtitve in prikrivala sledi zločina. Ti, ki so ga ukazali, in tisti, ki so ga izvršili, pa bodo odgovarjali za namerno, vztrajno, cinično zlo, s katerim so osramotili dostojanstvo človeškega roda, je dejal.

Predsednik upravnega odbora spominskega centra in notranji minister BiH Sadik Ahmetović je kot eno od prioritet v državi, posejani z množičnimi grobišči, izpostavil ohranitev miru, stabilnosti in varnosti. Eden glavnih pogojev, da bi to dosegli, je soočanje s preteklostjo. K soočenju s preteklostjo in obsodbi genocida v Srebrenici je pozval srbski narod, v imenu katerega je bil storjen genocid nad Bošnjaki. Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Valentin Inzko je poudaril, da ničesar ni mogoče zgraditi na genocidu, niti ni mogoče ničesar zaščititi z genocidom. Izpostavil je dejstvo, da je Mladić v haaškem priporu, in pristavil, da je pravica počasna, a na koncu pride, ter izrazil sočutje z vsemi, ki so izgubili svoje najdražje.

'V Potočarih je na izpitu padla človečnost'

Tudi hrvaški predsednik Ivo Josipović je izrazil sočutje v imenu Hrvaške in poudaril, da danes ni dan za govore, ampak za tišino in ponižnost pred ogromno žalostjo, ki jo je čutiti v Potočarih. Vsi si moramo prizadevati, da se tovrsten zločin ne bi nikoli več ponovil, da ne bi "nikoli sosed šel na soseda". Ameriški veleposlanik v BiH Patrick Moon je ponovil odločenost ZDA, da pomagajo Srebrenici in celotni BiH, da najde pot naprej. Tisti, ki negirajo genocid ali pa ga poskušajo minimizirati, pa po njegovi oceni ovirajo pot k pravici in spravi. Namestnik turškega premierja Bulent Arinc je poudaril, da je v Potočarih na izpitu padla človečnost, da pa genocid ne bo pozabljen, ker bodo "vse žrtve večno živele v srcih".

Vrhovni poglavar muslimanov v BiH Mustafa Cerić, ki je vodil verski obred ob pokopu žrtev, je dejal, "da je 11. julij leta 1995 vpisan v zgodovino velikih sramot človeštva, ki ni preprečilo ubijanja nedolžnih ljudi v Potočarih". 16 let po genocidu pa je v Potočarih enako, kot je bilo pred 16 leti – ne zmanjšujeta se niti sramota človeštva niti bolečina mater iz Srebrenice. Povečuje se le vera, da žrtve niso bile zaman, "resnica v kosteh naših bratov pa nam vsak dan bolj obljublja, da je pravica vse bliže in vse močnejša".

Spominske slovesnosti so se udeležile tudi beograjske Ženske v črnem, ki so se v nedeljo zvečer v Beogradu z branjem imen danes pokopanih žrtev poklonile njihovemu spominu. Pozvale so, naj se tega zločina nikoli ne pozabi.

Med udeleženci je tudi evropski poslanec Jelko Kacin, ki je tudi podpredsednik delegacije Evropskega parlamenta za Jugovzhodno Evropo, sicer pa dobitnik nagrade Srebrenica 1995. Kacin je v izjavah za medije poudaril, da mora biti zavest o storjenem genocidu jasna in da ne sme biti podvržena relativizacijam in splošnim izenačevanjem. Z izročitvijo Mladića haaškemu sodišču je bil storjen "ključen korak k individualizaciji krivde in odpravljanju stereotipov o posameznih narodih", je še dejal Kacin in izpostavil nujnost, da v BiH čim prej oblikujejo svet ministrov ter izvedejo reforme in začnejo s pogajanji o članstvu v EU.

Predsednik Republike srbske Milorad Dodik je medtem v pogovoru za dunajski časnik Standard spomnil, da se je Republika srbska pred leti že opravičila za zločine v Srebrenici, a dodal, da se drugi še niso opravičili za zločine, storjene nad Srbi. Pokol v Srebrenici je označil kot "nepotreben", tisti, ki so v njem sodelovali, pa ne morejo biti "nikakršni heroji, temveč so lahko samo zločinci". Kljub temu meni, da odločitev Republike srbske, da Mladićevi obrambi nameni 50.000 evrov, ni sporna, češ da mora Republika srbska pomagati svojim haaškim obtožencem, tako kot je Hrvaška svojim.

Bo pravici zadoščeno?

Žalna slovesnost sicer poteka ob malo več upanja, da bo pravici vsaj delno zadoščeno, potem ko so po 16 letih na begu maja letos prijeli Mladića. Skupaj s takratnim političnim voditeljem bosanskih Srbov Radovanom Karadžićem je obtožen načrtovanja enega najhujših pokolov po drugi svetovni vojni v Evropi. Oba sta sedaj zaprta v haaških zaporih in zaradi pokola v Srebrenici obtožena za genocid.

Nizozemski vojaki jih niso zaščitili

Predsednik državnega zbora Pavel Gantar je ob 16. obletnici pokola zapisal, da je Srebrenica med drugim razkrila nezmožnost in nepripravljenost mednarodne skupnosti, da bi zaščitila nedolžne civiliste. "Žal so se kljub danim obljubam in zavezam po koncu druge svetovne vojne v Evropi v Srebrenici grozote znova ponovile," je ugotovil. Zaveda se, da so bili izbruhi nasilja in etničnega čiščenja, ki so spremljali razpad Jugoslavije, nepričakovani in pretresljivi.

"Na pragu 21. stoletja se je med nekoč bratskimi narodi razplamtelo neizmerno sovraštvo, ki mu ni bila kos niti mednarodna skupnost. Julija 1995 je bila moderna in razvita Evropa priča najhujšemu pokolu na svojih tleh po drugi svetovni vojni. V varovano območje Srebrenice, v enklavo, kamor se je med jugoslovansko vojno zateklo na tisoče muslimanov, so pod vodstvom generala Ratka Mladića vdrli srbski vojaki. Ločili so moške, ženske in otroke ter jih ob nemočnem opazovanju pripadnikov mirovnih sil Združenih narodov hladnokrvno pobili."

Evropski parlament je 15. januarja 2009 sprejel resolucijo, s katero je 11. julij razglasil za evropski dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici. "Spominski dan je v prvi vrsti namenjen spoštovanju in poklonu žrtvam nesmiselne morije ter ohranjanju njihovega spomina in spomina na tragičen dogodek. Je izraz obžalovanja Evrope za dogodke, ki jih ni zmogla preprečiti, in hkrati sporočilo, da oboroženih konfliktov in spopadov kljub civilizacijskemu napredku, ki smo ga dosegli, še vedno nismo odložili na smetišče zgodovine," je še dodal.

Edini obsojen je Krstić

V Srebrenico se je med vojno v BiH (1992–1995) zateklo skoraj 30.000 Bošnjakov iz vse BiH, potem ko so mesto Združeni narodi aprila 1993 razglasili za varovano območje, da bi ga obvarovali pred srbskim zavzetjem. Sile pod poveljstvom Mladića in Radislava Krstića so vseeno 9. julija 1995 začele ofenzivo na Srebrenico, ki so jo varovali maloštevilni nizozemski pripadniki mirovnih sil Združenih narodov. 11. julija so vkorakali vanjo, do 19. julija 1995 so ubili več kot 8000 zajetih Bošnjakov, kakih 25.000 žensk, otrok in starejših oseb pa so nasilno pregnali na območje pod nadzorom bošnjaških sil. Pokol je Meddržavno sodišče v Haagu označilo za genocid.

Haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je doslej zaradi sodelovanja v pobojih v Srebrenici obtožilo 21 ljudi. Krstić pa je edini doslej, ki je bila zaradi sodelovanja v tem genocidu aprila 2004 tudi obsojen na 35 let zapora.