Tujina

'Strukturni skladi so za Slovenijo skoraj edina investicijska sredstva'

Bruselj, 04. 06. 2013 11.20 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min
Avtor
Jure Rejec
Komentarji
1

V Bruslju so predstavniki lokalnih in regionalnih oblasti razpravljali o vlogi evropske kohezijske politike v boju proti ekonomski krizi. Slovenija bo v naslednji finančni perspektivi (2014–2020) upravičena do 3,3 milijarde evrov.

Člani evropskega odbora regij so se v Bruslju sestali na 101. plenarnem zasedanju. Predsednik odbora, sicer predsednik španske avtonomne regije Murcia Ramon Luis Valcarcel, je ob začetku zasedanja opozoril na pomembnost močne kohezijske politike, ki je ena od orodij za okrepitev gospodarske rasti in zagotavljanje novih delovnih mest. ''Kohezijska politika je ena od osnovnih instrumentov za gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest, kar pripomore k premagovanju krize,'' je dejal Valcarcel. ''S to politiko izražamo solidarnost do manj razvitih držav in regij, in sicer preko sofinanciranja projektov.'' Podobno je povedal tudi evropski komisar za regionalno politiko Johannes Hahn: ''Ne pozabimo, da je regionalna politika s strukturnimi skladi ključno investicijsko orodje socialnega, ekonomskega in zaposlitvenega razvoja v Evropski uniji. Prepričan sem, da je to tudi način za privabitev zasebnih investicij. Zato nov sporazum pomeni zagotovilo, koliko denarja bomo lahko v naslednjih sedmih letih namenili regijam.''

Na plenarnem zasedanju so govorili o različnih temah, največ pa o kohezijski politiki.
Na plenarnem zasedanju so govorili o različnih temah, največ pa o kohezijski politiki. FOTO: Jure Rejec

Za Slovenijo milijarda manj razvojnih sredstev
Slovenija bo v finančni perspektivi 2014–2020 z naslova kohezijske politike prejela približno 3,3 milijarde evrov kohezijskih sredstev (v tekočih cenah), kar pomeni okrog eno milijardo manj kot v letih 2007–2013, a po mnenju poznavalcev se je naša država kar dobro izpogajala. V času prejšnjih pogajanj je bila Slovenija na ravni povprečne razvitosti EU pod 75 odstotkov, danes pa je na ravni 87 odstotkov. Ob tem je treba povedati, da je država razdeljena na dve regiji: na zahodno Slovenijo, ki je na ravni 107 odstotkov povprečne razvitosti EU, in vzhodno Slovenijo, ki je na ravni 73 odstotkov. Več denarja bo torej pripadlo vzhodnemu delu države. ''Ti skladi pomenijo pomembna razvojna sredstva, žal jih bo v prihodnje nekoliko manj, a z vidika Slovenije so to skoraj edina investicijska razvojna sredstva, ki nam bodo na voljo,'' je za 24ur.com povedal dr. Ivan Žagar, župan občine Slovenska Bistrica in vodja slovenske delegacije v Odboru regij. ''Gre za pomoč pri novih investicijah, odpiranju novih delovnih mest, velik je poudarek na zaposlovanju mladih, kjer so velike težave. Ta sredstva je treba znati primerno usmeriti, pri čemer je zelo pomembno vključevanje lokalnih oblasti,'' je dejal, ob tem pa izpostavil preslabo komunikacijo med lokalnimi oblastmi, torej občinami oziroma obeh združenj občin, in pristojnimi ministrstvi pri pripravi razvojnih, operativnih dokumentov. ''Zanimivo je, če pogledamo sosednje države, na primer Avstrijo pa tudi Nemčijo, skandinavske države – v teh državah so lokalne oblasti najbolj vključene v pripravo partnerskih sporazumov.'' Slovenija je na tem področju po njegovem mnenju bolj šibka. ''Mislim, da imamo na ravni občin kar precej izkušenj, ne nazadnje se s projekti ukvarjamo operativno, mi jih izvajamo,'' je še dodal Žagar.

Evropski komisar za regionalno politiko Johannes Hahn je izpostavil, da so strukturni skladi ključno investicijsko orodje socialnega, ekonomskega in zaposlitvenega razvoja v Evropski uniji.
Evropski komisar za regionalno politiko Johannes Hahn je izpostavil, da so strukturni skladi ključno investicijsko orodje socialnega, ekonomskega in zaposlitvenega razvoja v Evropski uniji. FOTO: Odbor regij (Committee of the Regions)
Ivan Žagar (levo) je izpostavil težave nekaterih držav (tudi Slovenije) pri pripravi operativnih dokumentov, saj organi na nacionalni ravni pri pripravi le-teh premalo sodelujejo z lokalnimi oblastmi.
Ivan Žagar (levo) je izpostavil težave nekaterih držav (tudi Slovenije) pri pripravi operativnih dokumentov, saj organi na nacionalni ravni pri pripravi le-teh premalo sodelujejo z lokalnimi oblastmi. FOTO: Odbor regij (Committee of the Regions)

Kateri projekti bodo prejeli investicijska sredstva, bo znano po koncu procesa priprave programskih dokumentov za porabo kohezijskih sredstev, ki bodo izhajali iz Strategije razvoja Slovenije. Že zdaj je jasno, da naj bi polovico sredstev neposredno usmerili v spodbujanje gospodarskega razvoja, to je v spodbujanje konkurenčnosti malih in srednje velikih podjetij, krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij ter za zaposlovanje mladih.

Varčevanje se močno čuti tudi v kulturi
Medtem ko se Evropa še vedno sooča z zelo težkimi ekonomskimi težavami, je poročevalec Anton Rombouts, sicer župan nizozemskega mesta Hertogenbosch, v svojem načelnem mnenju opozoril na nepremišljeno varčevanje na področju kulture, ki prav tako prispeva k razvoju, ustvarjanju novih delovnih mest, socialni blaginji in vključenosti. ''Z investicijami v kulturo je lahko vaše podjetje bolj privlačno, odgovorno in konkurenčno v primerjavi z drugimi,'' je dejal.

Poročevalec Rene Souchon, predsednik sveta regije Auvergne, je opozoril na ukinjanje mlečnih kvot. V svojem načelnem mnenju je izrazil zaskrbljenost, da Evropska komisija ne upošteva v zadostni meri posledic, ki bodo nastale na regionalni ravni. ''Tveganje za koncentracijo proizvodnje in izginotje na deset tisoč kmetovalcev je zelo veliko,'' je povedal Souchon, ki je dodal, da to še posebej velja za območja, kjer so kmetje močno odvisni prav od prodaje mleka. Sistem mlečnih kvot so sicer v EU zaradi presežne proizvodnje uvedli leta 1984, zaradi sprememb na trgu pa jih nameravajo leta 2015 ukiniti.

Med poročevalci je bila tudi podžupanja Tržiča Andreja Potočnik, ki je predstavila direktivo o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in s tem povezanih ukrepih.

Ena od poročevalk je bila tudi tržiška podžupanja Andreja Potočnik.
Ena od poročevalk je bila tudi tržiška podžupanja Andreja Potočnik. FOTO: Odbor regij (Committee of the Regions)

Slovenija precej bolje zastopana kot v Evropskem parlamentu
Odbor regij (naslednje plenarno zasedanje bo 3. in 4. julija) je sicer posvetovalno telo, ki na podlagi Pogodbe o Evropski uniji zavezuje Evropsko komisijo in Svet Evropske unije, da sta se pri ustvarjanju novih predlogov dolžna posvetovati z odborom, in sicer na področjih, ki imajo neposreden učinek na regionalno in lokalno raven. V odboru je 344 članov oziroma predstavnikov lokalnih in regionalnih oblasti, Slovenijo pa zastopajo Jasna Gabrič (podžupanja Občine Trbovlje), Andreja Potočnik (podžupanja Občine Tržič), dr. Ivan Žagar (župan Občine Slovenska Bistrica), Peter Bossman (župan Občine Piran), Mitja Meršol (član mestnega sveta Mestne občine Ljubljana), Franci Rokavec (župan Občine Litija) in Robert Smrdelj (župan Občine Pivka). Slovenski predstavniki imajo tudi svoje nadomestne člane.

Predstavnice in predstavniki se redno udeležujejo zasedanj delovnih teles kakor tudi plenarnih zasedanj, na katerih se določijo splošne politične smernice in sprejemajo mnenja. Delo odbora poteka v šestih različnih komisijah, ki proučujejo predloge o različnih področjih, nato pa pripravijo mnenja za razpravo na plenarnih zasedanjih.

Plenarno zasedanje Odbora regij - 3
Plenarno zasedanje Odbora regij - 3 FOTO: Jure Rejec
  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (1)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

me987
04. 06. 2013 11.56
+5
.. od tega polovica ne bo realizirana, ker imamo pametne birokrate.. druga polovica pa bo razdeljena med projekte.. od prijateljev, znancev in ostalih, ki bodo v zameno popoldne malo prinesli nazaj v merkator vrečki.