540 dni mineva, odkar je pred italijanskim otokom Giglio nasedla luksuzna potniška ladja Costa Concordia.
Čeprav je katastrofa, ki jo je domnevno zakrivil prevelik kapitanov pogum in je vzela življenje 30 ljudi, dve osebi pa še vedno veljata za pogrešani in domnevno mrtvi, že zdavnaj izginila z naslovnic časopisov in iz spomina večine, ki jih ni neposredno prizadela, so posledice pred otokom Giglio še kako jasno vidne.
Velika ladja namreč še vedno leži ob obali in "gnije", kot pravijo domačini.
Sprva so kot rok za odstranitev razbitine postavili konec leta 2012, pozneje je bil cilj letošnji maj, zdaj se je rok premaknil že na prihodnje leto.
Najbolj besni so ob tej novici prebivalci Giglia, otoka, nekoč znanega kot "raj na zemlji", ki se mu obiskovalci zdaj precej izogibajo.
Lani poleti so tako po besedah predstavnika lokalne skupnosti Cristiana Pellegrinija zabeležili za tretjino manj turistov. In to v času, ko je nesrečna ladja sama veljala za turistično atrakcijo. Številni so namreč prihajali fotografirati razbitino, tudi potapljače, ki so si jo želeli ogledati od blizu, so težko odganjali.
A tistih, ki bi se želeli kopati v morju, v katerem razpada ladja, ki ob tem še kazi razgled, je vse manj. Tudi letos tako turizmu na Gigliu slabo kaže, priznava tamkajšnji župan Sergio Ortelli. Otok tudi zato od lastnikov ladje zahteva več kot 80 milijonov evrov za kompenzacijo škode.
Podobno kot takoj po nesreči, ko se je večina bala posledic razlitja goriva, pa znova naraščajo strahovi pred ekološko katastrofo. Morska voda in rja namreč počasi najedata trup razbitine.
Odstranjevanje Coste Concordie je sicer največja operacija te vrste. Na 60.000-tonski razbitini dela 400 tehnikov in 100 potapljačev. Stroški odstranitve ladje so ocenjeni na 400 milijonov evrov, kar je le nekoliko manj, kot je stala njena gradnja. Ladja s kapaciteto 3780 gostov, ki je prve potnike sprejela leta 2006, je namreč naročnika stala 450 milijonov evrov.
Dela na razbitini zamujajo za več mesecev. Šele lani jeseni je delavcem z jeklenicami in štirimi sidrnimi bloki uspelo stabilizirati razbitino, preden bi ta še bolj potonila ali se celo zlomila. Trenutno na stranice ladje nameščajo železne kontejnerje okoli 30 metrov visoko. Služili naj bi kot "rokavčki", ko bodo ladjo dvignili.
Ker dela še ne bodo kmalu končana, pozimi pa ladje ni mogoče dvigniti in odpeljati, vodja civilne zaščite Franco Gabrielli meni, da je prvi datum, ko bi razbitina lahko zapustila Giglio, šele marec 2014.
Zamude pa niso le pri odstranjevanju ladje, ampak tudi pri sojenju kapitanu Francescu Schettinu, ki naj bi ladjo popeljal med nevarne čeri. Proces ustavljajo zapleti znotraj italijanskega sodstva, tudi ko bo potekal normalno, pa najbrž ne bo hitro končan. Med drugim je treba zaslišati okoli 400 prič, zato številni napovedujejo, da bodo do končne sodbe morda minila celo leta. Kapitan krivdo sicer zavrača.
KOMENTARJI (17)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.