FOTO: V novih spopadih v Egiptu najmanj 60 mrtvih

Po ulicah Kaira je spet korakalo na tisoče podpornikov odstavljenega predsednika Mohameda Mursija, potem ko je kljub prepovedi protestov Muslimanska bratovščina pozvala na "pohod milijonov", s katerim so Mursijevi podporniki pokazali jezo in nestrinjanje z nasilnim obračunom egiptovskih varnostnih sil z islamisti v sredo.

Najbolj napeto je bilo v Kairu. Na različnih koncih mesta je v spopadih umrlo več kot 20 ljudi, nad kritičnimi točkami pa so preletavali vojaški helikopterji. Do nasilja je prišlo tudi v  mestih Ismailia in Aleksandrija ter nekaterih drugih večjih mestih. Skupno naj bi bilo umrlo okoli 60 ljudi.

Ob 19. uri po našem času je nastopila policijska ura, občasni spopadi so se nadaljevali, nato pa je Muslimanska bratovščina podpornike pozvala, da je shod zaključen in da naj se umaknejo. So pa sporočili, da se bodo protesti nadaljevali vsak dan, dokler se ne konča "vojaški udar".

Varnostne sile so po pozivu Muslimanske bratovščine sicer zastražile strateške točke v Kairu in drugih večjih mestih, na ulice so poslale oklepnike in vojsko, z bodečo žico pa so zaprli nekaj ulic. Vojska je imela navodila, da "ostro reagira na vsakršne kršitve zakonov" in, kot se je pokazalo, je tako tudi ravnala. Na drugi strani pa tuji mediji poročali, da so bili tudi med protestniki številni oboroženi.

Ministrstvo je varnostnim silam v državi sicer že včeraj izdalo navodilo, naj v primeru napadov na javne ustanove proti protestnikom uporabijo prave naboje. Včeraj, ko je bilo v Egiptu dokaj mirno, je sicer zagorela vladna stavba v Kairu.

Medtem pa še vedno ni znano, koliko ljudi je pravzaprav umrlo v sredo, ko je vlada nasilno odstranila dva tabora Mursijevih privržencev. Vladna stran je včeraj število smrtnih žrtev zvišala na 623, Muslimanska bratovščina še naprej vztraja, da jih je bilo več kot 2000.

'Ne moremo več brzdati čustev'

Čeprav je bila sreda eden od najbolj krvavih dni v zgodovini Egipta, pa je Muslimanska bratovščina odločena, da se ne bo vdala. "Po vseh udarcih, aretacijah in položaju, v katerem smo se znašli, je preprosto preveč čustev, da bi komur koli pustili, da nas obvladuje," je sporočil njihov tiskovni predstavnik Gehad El Haddad. "Kljub bolečini in žalosti zaradi izgubljenih mučenikov so zadnja dejanja tistih, ki so izvedli državni udar, še okrepila našo odločenost, da jih pokončamo," je še dodal.

'Pušk se ne bojimo več'

"Prej ko slej bom umrla. Bolje, da umrem v boju za pravice kot pa v postelji. Pušk se ne bojimo več," pa je dejala 28-letna poslovodkinja Sara Ahmed, ki se je pridružila današnjim protestom. Ahmedova pravi, da ne gre več za Muslimansko bratovščino, ampak za človekove pravice.

Kot povračilo za odstavitev je danes bratovščina zahtevala "jezni petek", torej ponovitev najbolj nasilnega dneva revolucije leta 2011, ko so protestniki premagali Mubarakovo policijo, ki se je morala vdati, oblast pa je prevzela vojska, ki je bila takrat na strani protestnikov.

Obama nezadovoljen, a nejasen

Dogajanje v Egiptu sicer odmeva tudi v tujini, kjer večinoma obsojajo nasilje, ameriški predsednik Barack Obama pa je napovedal, da ameriška vojska z egiptovsko prihodnji mesec ne bo izvedla običajnih skupnih vojaških vaj.

"Smo proti nasilju, podpiramo temeljne človekove pravice, med katerimi je tudi pravica do mirnega protesta," je v izjavi dejal Obama.

V Egiptu so se na to odzvali s komentarjem, da Obama očitno ne pozna dejstev, da pa bodo njegove izjave kvečjemu spodbudile ekstremistične skupine.

Kljub nezadovoljstvu ZDA sicer doslej niso preklicale 1,5 milijarde dolarjev pomoči, ki jo vsako leto namenijo Egiptu.

Savdski kralj Abdulah pa je danes obljubil podporo svoje države pri egiptovskem boju proti "terorizmu" in zatrdil, da ima začasna vlada Egipta za ta boj "legitimno pravico". "Tisti, ki se vmešavajo v egiptovske zadeve, morajo vedeti, da širijo upor in podpirajo terorizem," je dodal Abdulah.

Egipčani si želijo le miru

Večina Egipčanov naj bi si sicer želela predvsem miru, ne pa nasilja, ki odganja turiste, pravi Slovenka, ki živi v Egiptu. Na protestih naj bi tako v sredo vztrajali le najbolj zagrizeni Mursijevi podporniki. "Zanimivo je, da so mediji poročali o 'Mursijevih podpornikih', nihče pa ni povedal, da je večina podpornikov šla domov, ko je v tabore protestnikov prišla policija, vztrajali so najbolj skrajni podporniki Mursija in bratovščine, ki so že ob njegovi odstavitvi povedali, da so pripravljeni zanj tudi umreti. Ti so ostali in se spopadli, ker so bili menda tudi sami oboroženi," pravi.

Islamisti uničujejo krščanske cerkve

Nad početjem pripadnikov Muslimanske bratovščine pa niso niti najmanj navdušeni pripadniki koptske cerkve. Njihov tiskovni predstavnik Rafiq Greiche je za Radio Vatikan povedal, da so islamisti popolnoma uničili 40 cerkva, 10 katoliških in 30 pravoslavnih. Greiche meni, da se muslimanske stranke ne trudijo, da bi poiskale politično rešitev.

Tudi včeraj so tuji dopisniki med redkimi, ki so bili na ulicah Kaira, našli le malo podpore za Muslimansko bratovščino. "Resnično nismo želeli, da bi prišlo do tega, a so nas v to sami prisilili," je dejal nepremičninski agent Mahmud Albaz, ki s tem misli na slabo Mursijevo vladanje.

Večina trupel v sredo ubitih ljudi je bila sicer včeraj še vedno v mestnih mošejah in mrtvašnicah, svojci pa so se jezili nad počasno birokracijo. Po islamu morajo biti namreč mrtvi pokopani 24 ur po smrti.

"Tukaj smo že od jutra," je dejal učitelj Atif Hašim, katerega družina je prišla po truplo njegovega bratranca, sicer očeta petih majhnih otrok. "A uslužbenci notri pijejo čaj, na trupla pa so vrgli le malo ledu," je še dodal.

Dodatno napetost neti poročanje državnih medijev, ki stotinam mrtvih v mošejah in mrtvašnicah posvečajo le malo pozornosti, medtem pa umrle policiste označujejo kot junake, ki so umrli v boju proti terorizmu.